Trump in Putin na vrhunskem srečanju prvič v Helsinkih 16. julija

Prvo bilateralno srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina ne bo v Sloveniji, kot so nekateri upali, tako kot je bilo to v preteklosti, ko sta se prvič na Brdu pri Kranju srečala Vladimir Putin in George Bush. 

Predsednika ZDA in Rusije se bosta na prvem vrhunskem srečanju sestala 16. julija v Helsinkih na Finskem, so danes sporočili iz Kremlja in Bele hiše. Med drugim bosta govorila o odnosih med državama in mednarodnih vprašanjih.

Kot so zapisali v Kremlju, bosta na srečanju govorila o "trenutnem stanju in perspektivi za razvoj rusko-ameriških odnosov". V Beli hiši so dodali, da bo beseda tekla tudi o "temah, povezanih z nacionalno varnostjo".

Moskva in Washington sta se o srečanju dogovorila med sredinim obiskom svetovalca ameriškega predsednika za nacionalno varnost Johna Boltona v ruski prestolnici. Ob tem so sporočili zgolj, da bo srečanje v tretji državi.

Določili pa so natančen dnevni red vrha. Kot je pojasnil Putinov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov, bodo v središču srečanja dvostranski odnosi, Sirija in tudi nadzor nad oboroževanjem. Srečanje, ki se bo začelo opoldne, bo vključevalo pogovor na štiri oči in delovno kosilo, ob koncu pa je načrtovana skupna novinarska konferenca. Voditelja bosta morda sprejela tudi skupno izjavo z zavezo k izboljšanju odnosov, je povedal Ušakov.

V okviru priprav na vrh se bosta v prihodnjih dveh tednih sestala tudi zunanja ministra obeh držav Mike Pompeo in Sergej Lavrov.

Putin, ki se je v sredo sešel z Boltonom, je ob njegovem obisku dejal, da si Rusija želi "obnoviti polne odnose z ZDA na podlagi enakosti in medsebojnega spoštovanja". Povedal je, da si Rusija nikoli ni želela konfrontacije in da mu je žal, da odnosi med ZDA in Rusijo niso najboljši.

Trump, ki se bo 11. in 12. julija mudil na vrhu Nata v Bruslju, 13. julija pa v Londonu, pa je v sredo potrdil, da bo z ruskim kolegom spregovoril tudi o krizah v Siriji in Ukrajini. "Morda se bo (srečanje) končalo s pozitivnimi stvarmi," je bil optimističen.

Odnosi med Moskvo in Washingtonom so sicer zaradi sirskega konflikta, ukrajinske krize in obtožb o ruskem vmešavanju v ameriške predsedniške volitve leta 2016 na najnižji ravni od hladne vojne.

Predsednika obeh velikih sil se od začetka Trumpovega mandata januarja lani še nista srečala na vrhu, ampak le ob robu mednarodnih srečanj, nazadnje novembra lani v Vietnamu. Daljši pogovor sta imela julija lani ob robu vrha skupine G20 v Hamburgu.

Helsinki so sicer v preteklosti že večkrat gostili vrhunska srečanja voditeljev ZDA in Rusije. Leta 1990 sta se tam sestala George H. W. Bush in Mihail Gorbačov, leta 1997 pa je finska prestolnica gostila srečanje Billa Clintona in Borisa Jelcina.

Finska je članica Evropske unije, ni pa v zvezi Nato, s katero sicer sodeluje v okviru posebnega partnerstva. Georga Bush in Vladimir Potin sta se na podoben način Finski voditelji se z ruskimi pogosto srečujejo.

Kot možen kraj vrha se je omenjal tudi Dunaj. Ameriški veleposlanik v Avstriji Trevor Traina je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA pojasnil, da so bili pri odločitvi za Helsinke odločilni "praktični premisleki in nujnost konsenza". Dunaj kljub temu ostaja kraj za morebitna nadaljnja srečanja predsednikov obeh velesil, je dodal.

Leta 2001 sta se George Bush in Vladimir Putin prvič srečala v Sloveniji. Vrh, ki velja za enega pomembnejših uspehov slovenske diplomacije, je pomenil tudi svojevrstno prelomnico v odnosih tako med velesilama kot med obema predsednikoma.

Pravzaprav se bosta prav na dan, ko sta se leta 2001 prvič v Sloveniji srečala Vladimir Putin in George Bush se bosta v Helsinkih srečala Vladimir Putin in Donald Trump. V obeh primerih je do srečanja prišlo v državi, ki je bila članica EU, ne pa zveze NATO. Slovenija je leta 2004 postala članica zveze NATO in s tem v veliki meri izgubila položaj nevtralnega mesta, ki bi bilo primerno za srečanja velesil.