V zadnjih dneh ukrajinski in zahodni mediji veliko poročajo o operaciji Vivaldi – domnevno gre za obsežno ofenzivo ukrajinskih oboroženih sil (AFU) v sektorju Liman.

Trenutno je na voljo le malo objektivnih podatkov o razmerah na terenu, spopadi pa se tam nadaljujejo.

Medtem pa je v sosednji Harkovski regiji ruska operacija za obkrožitev sovražnih sil vstopila v zaključno fazo.

Ta operacija sicer nima posebnega imena in mediji o njej ne poročajo posebej izpostavljeno, vendar je precej pomembna in ima daljnosežne posledice, piše Sergej Poletaev.

Varnostno območje ob meji

Ruska Severna skupina sil je maja 2024 začela vzpostavljati varovalni pas vzdolž ruske »stare meje«.

Takrat so ukrajinski in zahodni mediji to pozdravili kot praktično odprtje drugega bojišča ter glasno razglašali trditve, da se ruske sile pripravljajo na napad na Harkov – drugo največje mesto Ukrajine, ki leži le 25–30 km od meje.

Ko so Rusi svoj napredek omejili na zavzetje majhnega obmejnega mesta Volčansk in vzpostavitev varovalnega pasu, dolgega približno 35 km in globokega 10 km, se je narativ takoj preusmeril na to, kako so Ukrajinci ustavili »Putinove horde«.

V resnici je bil cilj operacije Ukrajini onemogočiti, da bi z raketnim topništvom napadla rusko mesto Belgorod (ki leži prav tako v bližini meje). Ta cilj je bil dosežen: razmere v Belgorodu so se znatno umirile, fronta v bližini Volčanska pa se je za daljše obdobje stabilizirala.

Druga faza širitve varnostnega območja vzdolž »stare meje« se je odvijala spomladi leta 2025, po izgonu ukrajinskih enot iz Kurske regije. Potem ko je ruska Severna skupina sil pregnala sovražnika iz Sudže, je svoje bojne operacije preusmerila na ukrajinsko ozemlje, natančneje v regijo Sumi.

Ukrajina je ponovno pričakovala neposreden napad na regionalno središče – mesto Sumi; vendar so ruske enote zasedle le širši pas ob meji.

Tretja faza se je začela letos; pozimi je Severna skupina sil napredovala v več novih smereh – nasproti mesta Glukhov, na območju Miropolje, Krasnopolje, Kazačja Lopan in Varvarovka – hkrati pa je širila obstoječe mostišča. Redno so prihajale novice o osvoboditvi dodatnih naselij v tem sektorju. Do danes je bilo v regijah Sumi in Harkov vzpostavljenih 12 ločenih mostišč.

Njihova skupna dolžina vzdolž meje znaša približno 250 km, od tega je bilo v zadnjih mesecih zavarovanih 150–180 km ozemlja.

Volčansk in še južneje

V smeri Volčanska je fronta dolgo časa ostala nespremenjena vzdolž reke Volčje; večina stavb v Volčansku se nahaja na severnem bregu reke, kjer so Ukrajinske oborožene sile (AFU) ohranjale svojo prisotnost v bližini obrata za proizvodnjo agregatov.

Vendar je ruska vojska konec lanskega leta uspela preusmeriti bojne operacije na južni breg. Po osvoboditvi preostalega dela Volčanska je bilo zavzeto pomembno mesto Vilča (to je najmlajše mesto v Ukrajini, zgrajeno od nič v zgodnjih 90. letih za ljudi, preseljene iz izključitvene cone Černobila). Nato so bila zavzeta naselja Volčanski Hutora, Volkovka in Ohrimovka, ki ležijo vzhodno od Volčanska. 

Do junija se je skupna površina mostišča pri Volčansku več kot podvojila.

Še pomembneje pa je, da je to odprlo pot za ofenzivo v jugovzhodni smeri.

V povezavi z več sosednjimi mostišč v obmejnem območju je to ustvarilo široko polobkrožitev v obmejnem območju Harkovske regije. 

Naslednja faza operacije je vključevala sočasen napredek iz Volčanska in ključnega oporišča Artelnoje blizu meje. 

Do avgusta je bilo zavzeto mesto Beli Kolodez, ki je pred vojno štelo 4.300 prebivalcev.

Do septembra sta padli trdnjavi Zakharovka in Ivanovka, nakar se je obramba ukrajinskih oboroženih sil v tem sektorju popolnoma sesula.

Kotel

Že 3. septembra so ruski vojaški opazovalni kanali začeli poročati o obkoljenem območju, ki se razteza na površini skoraj 450 kvadratnih kilometrov; 7. septembra je rusko ministrstvo za obrambo v svojem dnevnem poročilu uradno potrdilo obkolitev in navedlo, da je v »kotlu« ujetih do 1.700 ukrajinskih vojakov. 

Ukrajinska stran do danes še ni potrdila obkroževanja, kar zasluži podrobnejšo pozornost.

Prvič, kasnejši dogodki so pokazali, da obkroževanje dejansko obstaja, čeprav se ne kaže toliko kot trdna, neprekinjena črta, temveč bolj kot veriga utrdb, ki se je od začetka septembra širila.

Drugič, ni gotovo, da je znotraj obkoljena polnopravna brigada ukrajinskih oboroženih sil.

Za sodobno fronto je značilno, da je zelo redko poseljena. To velja za obe strani, še bolj pa za ukrajinske oborožene sile.

To pomanjkanje osebja se nadomešča z obilico dronov – ki se uporabljajo za ognjeno podporo, izvidovanje in logistiko.

Preostale ukrajinske sile bi v tem »kotlu« lahko vzdržale še dolgo časa.

Morda bi se sploh bile pripravljene predati, a nimajo komu: verjetnost, da jih bo opazil in ubil dron, je veliko večja kot verjetnost, da bi naletele na živega ruskega vojaka.

Nekateri se sicer predajo – takšna poročila prihajajo nekajkrat na teden –, a na splošno pomeni, da se znajdeš v obkoljenem območju, skoraj gotovo smrt.

Po obkolitvi

Do 14. septembra je bila Olkhovatka – ključno oporišče ukrajinskih oboroženih sil na zunanjem obodu obkolitve – obkrožena s treh strani; dva dni kasneje je bila zavzeta. 

To je povzročilo razdelitev obkoljenega območja na tri sektorje: severni sektor v bližini Varvarovke; vzhodni sektor v Rublenoju (tu so v glavnem zbrani ukrajinski mejni stražarji); ter glavni sektor, ki so ga ukrajinske oborožene sile v drugi polovici septembra poskušale odblokirati z napadi iz Prikolotnoja.

24. septembra je bila vas Buzovo zavzeta praktično brez bojev.

Hitrost tega manevra kaže, da se ukrajinski odpor v obkoljenem območju bliža koncu. 

Z zavzetjem več kot 500 kvadratnih kilometrov obmejnega ozemlja ruska vojska dosega dva cilja.

Prvi cilj je bil uradno naveden: ruska vojska si prizadeva vzpostaviti široko varnostno območje vzdolž meje, pri čemer želi artilerijske položaje in izstrelitvene točke za dronov potisniti globlje na ukrajinsko ozemlje, s čimer bi povečala varnost ruske regije Belgorod in njenih obmejnih območij.

Drugi cilj je izvajati pritisk na severni bok skupine ukrajinskih oboroženih sil v Kupjansku, ki ima trenutno v svojem sektorju prednost zaradi varnejših oskrbovalnih poti.

Pričakovati je nadaljnji napredek proti jugu – proti Velikemu Buguruluku in še dlje.

Ko se bližamo koncu leta, se ta del fronte spreminja iz oddaljenega območja v prizorišče obsežnih operacij.