sreda, 28. oktober 2026 leto 31 / št. 301
Kronična bolečina ne izgine z odhodom iz zdravstvene ustanove
promocijsko sporočilo
Bolečina Vir: Freepik
S kronično bolečino živi približno vsak peti odrasli Evropejec. Ob mednarodnem dnevu kronične bolečine, 21.10. so na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča (URI Soča) opozorili, da uspešna rehabilitacija ne more biti omejena le na čas zdravstvene obravnave, temveč mora posamezniku omogočiti, da učinkovitejše načine obvladovanja bolečine uporablja tudi v vsakdanjem življenju.
S kronično bolečino živi približno vsak peti odrasli Evropejec.
Kronična bolečina je kompleksno stanje, pri katerem se prepletajo telesni, psihološki in socialni dejavniki.
Prav zato njenega obvladovanja ni mogoče omejiti zgolj na zdravljenje posameznega simptoma.
Na URI Soča, kjer že od leta 2013 izvajajo interdisciplinarni program rehabilitacije oseb s kronično nerakavo bolečino, poudarjajo predvsem pomen aktivne vloge bolnika in dolgoročne podpore po koncu zdravstvene obravnave.
Program povezuje fizioterapijo, delovno terapijo ter psihološko in socialno obravnavo. Cilj ni zgolj zmanjševanje bolečine, ampak predvsem izboljšanje vsakodnevnega funkcioniranja, samostojnosti in kakovosti življenja.
Skoraj polovica oseb s fibromialgijo je na diagnozo čakala več kot pet let
Kako zahtevna je lahko pot bolnikov, kaže tudi slovenska raziskava o potrebah oseb s fibromialgijo, pri kateri je sodelovala Helena Jamnik, dr. med., vodja Oddelka za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino na URI Soča.
V raziskavi je sodelovalo več kot 400 oseb s fibromialgijo, skoraj polovica pa jih je na diagnozo čakala več kot pet let.
Raziskava je opozorila tudi na omejeno dostopnost nekaterih zdravstvenih storitev in potrebo po bolj povezani podpori bolnikom.
Fibromialgijo običajno spremljajo razširjene bolečine, utrujenost, motnje spanja in druge težave, ki lahko močno posežejo v vsakdanje življenje.
Pri kronični bolečini je zato pomembno tudi okolje, v katerega se človek po rehabilitaciji vrne.
Družina, delovno okolje, lokalna skupnost in društva bolnikov lahko pomembno prispevajo k temu, da posameznik pridobljene strategije dejansko uporablja tudi dolgoročno.
Potreba po novi kliniki
Ob mednarodnem dnevu kronične bolečine na URI Soča opozarjajo še na vprašanje dostopnosti rehabilitacije.
Povpraševanje po interdisciplinarni obravnavi se povečuje, obstoječe prostorske in kadrovske omejitve pa omejujejo možnosti za vključevanje bolnikov.
Ena ključnih razvojnih potreb inštituta je zato nova Klinika za obravnavo oseb s kronično nerakavo bolečino, ki bi omogočila večji obseg obravnav, razvoj dodatnih programov ter boljše pogoje za interdisciplinarno in raziskovalno delo.
Za uspešno obravnavo posameznikov s kronično bolečino pa je ključno predvsem spoznanje, da se uspešna rehabilitacija ne konča ob izhodu iz zdravstvene ustanove, temveč se v veliki meri odvije v nadaljnjem vsakdanjem življenju.
