REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Protizračni sistem »Pancir« prispel v Srbijo, Slovenska vojska na svojo »točkovno obrambo« še vedno - čaka

Protizračni sistem »Pancir« prispel v Srbijo, Slovenska vojska na svojo »točkovno obrambo« še vedno - čakaPancir S1 Vir: MO RS (Srbija)

Letalo, v katerem se je nahajal prvi del protizračnega sistema »Pancir S1«, ki ga je Srbija kupila v Rusiji, je preko bolgarskega zračnega prostora prispelo na vojaško letališče »Polkovnik – pilot Milenko Pavlović« v Batajnici, predmestju srbske prestolnice.

V letalu sta bila prva dva dela od šestih sklopov protiletalskega sistema.

Za Srbijo je to prispetje velikega pomena, vse skupaj pa je bilo nabito tudi s simboliko, saj je ruski protizračni sistem prispel na letališče, imenovano po pilotu, ki je življenje izgubil med obrambo države v času agresije zveze Nato na ZRJ leta 1999.

Sestreljuje lahko tarče do višine 15 kilometrov in na daljavo 20 kilometrov.

Protizračni sistem so transportirali z velikim transportnim sistemom »An-124 Ruslan«.

Letalo je vzletelo v Moskvi, se izognilo Ukrajini in nato preko Črnega morja ter Bolgarije priletelo do Srbije.

Zaradi nabavljanja novih obrambnih sredstev se je Srbija v zadnjem času znašla tudi pod pritiskom ameriške administracije.

Ta bi lahko Srbiji zaradi sodelovanja z »nasprotnikom ZDA«, torej Rusijo, teoretično uvedla celo sankcije.

Pancir S1 Vir: MO RS (Srbije)

S sankcijami ZDA grozijo tudi večjim državam, na primer Kitajski, Indiji ali Turčiji, ki so vse kupile še veliko močnejše ruske sisteme S-400.

Vendar se tudi te države niso »vdale« ameriškemu pritisku, Ankara je celo pristala na to, da jo izključijo iz proizvodnje in nabave »nevidnih« in najsodobnejših ameriških lovcev F-35, samo da bi lahko obdržala ruske rakete.

To pa je reklama, ki jo Moskva ne bi mogla plačati niti s suhim zlatom.

Obrambni minister Srbije Aleksandar Vulin je poudaril, da je Srbija z nabavo defenzivnga orožja zgolj okrepila svojo obrambno moč in s tem povečala svoj potencial »odvračanja« potencialnih agesorjev.

Zanimivo je tudi, da je Bolgarija, članica zveze NATO, dovolila prelet letala z ruskim orožjem za nevtralno Srbijo.

Pri prevozu izvidniških oklepnih vozil pred nekaj meseci sta Romunija in Bolgarija Srbiji povzročali težave, toda neuspešno, kajti Srbija se lahko zanese tudi na sodelovanje z Madžarsko, ki vodi precej bolj samostojno zunanjo politiko.

Podoben sistem bi potrebovala tudi Slovenija, saj je svoje – precej slabše – Rolande že pred leti poslala na odpad.

Z istim letalom so bili v Srbijo nedavno pripeljani tudi sistemi S-400, za vajo »Slovanski ščit 2019«.

Takrat se je prvič zgodilo, da je bil ta sistem pod nadzorom ruske vojske izven področja, ki bi ga nadzorovala Rusija.

PZO sistem »Pancir S« je manjši hibridni topniško-raketni sistem, ki ga sestavljajo rakete zemlja-zrak, dva topa kalibra 30 milimetrov, opazovalni in ciljni radar ter optična enota za nadzor in upravljanje z ognjem.

S-400 in domet iz Srbije

Njegov namen je zaščita letališč, poveljniških mest, komunikacijskih centrov in podobno. Sestreljuje lahko tarče do višine 15 kilometrov in na daljavo 20 kilometrov.

Zelo uspešen je tudi pri sestreljevanju »dronov« in nizkoletečih manevrirnih raket.

Podoben sistem bi potrebovala tudi Slovenija, saj je svoje – precej slabše – Rolande že pred leti poslala na odpad.

Za obrambo slovenskega neba sicer načeloma skrbijo sosednje države, članice zveze Nato.

Toda v skladu z doktrino zveze NATO bi Slovenija morala tudi sama poskrbeti za »točkovno obrambo«.

V skladu z doktrino zveze NATO bi Slovenija morala tudi sama poskrbeti za 'točkovno obrambo.' Vendar tega ne počne, pač pa se raje 'šlepa' na podpori sosednjih držav.

Potrebovala bi sisteme, podobne tem, ki jih je pravkar nabavila Srbija.

Vendar tega ne počne, pač pa se raje »šlepa« na podpori sosednjih držav.

Vojska v Sloveniji bo na kaj podobnega, kar so dobili kolegi vojaki v Srbiji, očitno morala čakati še precej časa.

Celo nabava oklepnikov 6X6 je, ko je bila praktično že dogovorjena, povsem nepričakovano znova zastala.

Delite članek