REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pepel ob požaru v Černobilu poslabšal kvaliteto zraka in z vetrom prepotoval velik del Evrope

Pepel ob požaru v Černobilu poslabšal kvaliteto zraka in z vetrom prepotoval velik del EvropeČernobil, požar in zračne mase nad Slovenijo. Vir: Twitter
Da vse to ni oddaljena preteklost in da nas dolge sence te jedrske katastrofe še vedno spremljajo, pa kaže tudi dogajanje pred samo enim letom.

Pred 35 leti se je v jedrski elektrarni v Černobilu v današnji Ukrajini zgodila najhujša jedrska nesreča do zdaj.

26. aprila 1986 ob 1.23 uri zjutraj sta v Černobilu med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor jedrske elektrarne.

Prizadetih je bilo na stotisoče ljudi.

Da vse to ni oddaljena preteklost in da nas dolge sence te jedrske katastrofe še vedno spremljajo, pa kaže tudi dogajanje pred samo enim letom.

Požar, ki je dolge dneve uničeval gozdove okoli jedrske elektrarne Černobil v Ukrajini lani aprila je bil na koncu pogašen tudi s pomočjo povsem naravnega dežja.

Toda dim in prašni delci, ki so se ob tem dvignili v zrak niso bili povsem nenevarni.

Onesnažili so velik del okolice, pa tudi Kijev, glavnega mesta države, nekaj pa ga je zajadralo tudi precej daleč po Evropi.

Nova poročila so odkrila povečane stopnje radiacije ne samo v področju jedrske elektrarne, pač pa nekajkrat višje od dovoljenih tudi v ukrajinski prestolnici Kijev.

Ogenj je okoli jedrske elektrarne, ki je doživela katastrofo ravno aprila leta 1986, gorel več kot teden dni. V tem času je zgorel tudi znani 'rdeči gozd'.

Kvaliteta zraka se je poslabšala tudi zaradi pepela in dima.

Ogenj je okoli jedrske elektrarne, ki je doživela katastrofo ravno aprila leta 1986, tokrat gorel več kot teden dni.

V tem času je zgorel tudi nenavadni »rdeči gozd« ob opuščeni elektrarni.

Gre za drevesa, ki so umrla takoj po nesreči in nato zaradi radioaktivnosti spremenila svojo barvo.

Francoski inštitut za radiološko zaščito (IRSN) je poročal, da so vzorci zraka v Kijevu pokazali bistveno povišane stopnje radioaktivnega Cezija 137.

Požar v Černobilu - povišane vrednosti
Požar v Černobilu - povišane stopnje radioaktivnega Cezija 137. Vir: Twitter
Prah in radioaktivne delčke je zaneslo tudi po vsej Evropi – tudi nad Slovenijo, kot kaže prikaz gibanja zračnih mas (spodaj) od začetka požara ob elektrarni.

Njihova najvišja vrednost je bila med 10. in 11. aprilom leta 2020.

Kljub temu francoski znanstveniki trdijo, da te stopnje ne bodo imele zdravstvenih posledic po prebivalstvo.

V trenutku požara so Geigerjevi števci pokazali 2,3 mikro sivertov na uro (μSv/h), medtem ko je bila zapovedana norma 0,14. Vendar je to veljalo le za območje požara.

Ljudje blizu območja požara bi lahko preko hrane zaužili živila, kontaminirana z okoli 30 mikro siverti Stroncija 90 in 15 mikro siverti Cezija 137.

Prah in radioaktivne delčke je zaneslo tudi po vsej Evropi – tudi nad Slovenijo, kot kaže prikaz gibanja zračnih mas (spodaj) od začetka požara ob elektrarni.

V Parizu sicer trdijo, da bodo »posledice inhalacije radioaktivnih delcev, ki jih nosijo zračne mase v Franciji nepomembne«.

Kljub temu pa video posnetek gibanja onesnaženega zraka lepo kaže, kako ima onesnaženje v Ukrajini posledice tudi za vso Evropo, saj veter ne pozna meja.

In v Francijo je veter, kot kaže posnetek, prinesel manj onesnaženja iz Ukrajine, kot pa nad jugovzhodno Evropo.

V Francijo je veter, kot kaže posnetek, prinesel manj onesnaženja iz Ukrajine kot pa nad jugovzhodno Evropo.

Nekaj podobnega se je zgodilo tudi ob nesreči v Černobilu leta 1986. 

Alpe so nekaj čas zadrževale prodor onesnaženega zraka s severa (posnetek spodaj), a ne za dolgo.

Tedaj je radioaktivne izotope najprej odneslo proti severu, toda nato so zračne mase prinesle radioaktivni prah tudi nad nekdanjo Jugoslavijo, kot kaže video posnetek, spodaj.

Precej jih je končalo tudi nad Slovenijo, kar je razvidno iz zemljevida onesnaženja.

Slovenija je bila pravzaprav najbolj prizadet del Jugoslavije.

Radioaktivnost april 1986

Nekateri jedrski elementi, ki so takrat in sedaj znova onesnažili našo okolico, imajo razpolovno dobo dolgo nekaj desetletij, pri plutoniju in podobnih materialih pa se razpolovna doba meri v tisočletjih.

Kar je še en razlog več zato, da še več naporov usmerimo v iskanje obnovljivih in manj nevarnih virov energije.

Delite članek