REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Černobil na kolesih: Nemčija odločna zapreti vse jedrske elektrarne, vendar je naletela na »prav hudobno težavo«

Černobil na kolesih: Nemčija odločna zapreti vse jedrske elektrarne, vendar je naletela na »prav hudobno težavo«Jedrske elektrarne v Nemčiji v senci Černobila ...

Kako varno zakopati 28.000 kubičnih metrov radioaktivnih odpadkov za naslednjih milijon let?

Kako varno zakopati 28.000 kubičnih metrov radioaktivnih odpadkov za naslednjih milijon let?

To je vprašanje, s katerim se sooča vlada v Berlinu, ki namerava do leta 2022 zapreti vse jedrske elektrarne v Nemčiji.

Strokovnjaki mrzlično iščejo mesto, kjer bodo pokopali skoraj 2000 zabojnikov visoko radioaktivnih odpadkov in to kar za naslednjih milijon let, poroča CNN.

Gre za prav »hudobno težavo«, opozarja ameriška televizijska postaja.

Godlja je v tem, da ta »operacija« ni niti malo naivna, še manj pa enostavna, ker mora izbrano »odlagališče« zadovoljiti določene pogoje, predvsem pa mora biti trdnejše od kamna, brez podzemnih voda in zaščiteno pred potresi, ki bi lahko povzročili curljanje nevarnih snovi v okolje …

Ni dvoma, da so tehnološki izzivi ogromni - prevoz smrtonosnih odpadkov, iskanje materiala, ki bo služil kot »sarkofag«, pa tudi prenos sporočil prihodnjim rodovom o njegovem obstoju.

Zdi se odbito, ampak vse to so »postranski izzivi«, ta trenutek pa je najbolj pomembno in nujno - najti občino v Nemčiji (izvoz v tujino ni opcija), ki bo pristala, da se na njenem »dvorišču« zakoplje skladišče jedrskih odpadkov.

Nemčija se je namreč po katastrofi v jedrski elektrarni »Fukušima« leta 2011 odločila zapreti vse svoje jedrske elektrarne.

Rok za iskanje ustrezne lokacije za skladiščenje jedrskega odpada je določen na leto 2031.

Do leta 2022 naj bi bilo zaprtih sedem elektrarn, ki še obratujejo.

Rok za iskanje ustrezne lokacije za skladiščenje jedrskega odpada je določen na leto 2031.

Trenutno so visoko radioaktivni odpadki shranjeni v začasnih skladiščih, običajno poleg jedrske elektrarne, kjer so bili proizvedeni, vendar so takšni objekti »predvideni za shranjevanje odpadkov v obdobju, ki naj ne bi smelo presegati 20-30 let,« pojasnjuje profesorica Miranda Schreurs s Tehniške univerze v Münchnu, vodja skupine zadolžene, da poišče lokacijo za skladiščenje visoko radioaktivnih snovi.

»Če bi odprli zabojnik v katerem se nahajajo gorivne palice, bi verjetno takoj umrli.«

»Če bi odprli zabojnik, v katerem se nahajajo gorivne palice, bi verjetno takoj umrli,« opozarja Schreurs in dodaja, da so palice »tako vroče, da jih je težko varno prevažati.«

Zdaj jih hranijo v posodah, kjer se bodo hladile več desetletij.

V Nemčiji je že več deset takih začasnih skladišč, saj se mrzlično išče lokacija, ki je vsaj en kilometer pod zemljo, da bi bili jedrski odpadki tam varno shranjeni v naslednjih milijon let.

Nemško ministrstvo za ekonomske zadeve in energetiko pravi, da si na vse kriplje prizadeva najti končno odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov, »ki ponuja najboljšo možno varnost in zaščito za obdobje milijona let«.

Finska, ki ima štiri jedrske elektrarne in jih namerava zgraditi še nekaj, je vodilna na tem področju.

V teku so dela na trajnem skladišču nevarnih jedrskih odpadkov, globoko v vznožju granitne skale.

Lokacije, kjer se zdaj skladiščijo nemški jedrski odpadki. Vir: CLEW

Toda hiba Nemčije je, da »nima prav veliko granita,« pojasnjuje Schreurs, zato se je država morala sprijazniti, da se mora opreti na material, ki ga na svojem ozemlju ima, kot sta kamnita sol in glina.

Skupina, ki jo vodi Miranda Schreurs srčno upa, da ji bo prihodnje leto vendarle uspelo določiti več lokacij v Nemčiji za potencialna skladišča oziroma odlagališča nevarnih odpadkov.

To je poslanstvo, ki se razteza daleč preko dobe naših življenj – skladišče na izbrani lokaciji naj bi bilo končno zapečateno med letoma 2130 in 2170.

Časovni trak za skladiščenje visoko nevarnih jedrskih odpadkov.  Vir: CLEW

Strokovnjaki za komunikacije medtem že tuhtajo, kako bodočim generacijam, ki bodo živele čez tisoče let – in bo takrat morda tudi jezik popolnoma drugačen – dopovedati, da ne smejo motiti zapečatenega »najdišča.«

Schreurs to dilemo primerja s preteklimi raziskovalci, ki so vstopali v egiptovske piramide.

»Zato moramo najti način, kako jim zabičati, da 'v tem primeru - radovednost ni zdrava',« poudarja profesorica.

Države EU z jedrskimi elektrarnami. Na seznamu držav, ki ne vedo, kam z nevarnimi odpadki je tudi Slovenija. Vir: Evropska komisija

Toda problem ni le v tem, kako učinkovito posvariti pred nevarnostjo zanamce, ampak predvsem v tem, da sodobni Nemci, prebivalci »targetiranih« občin – nikakor ne želijo jedrskih odpadkov na svojem pragu.

Več kot 40 let se prebivalci vasi Gorleben v Spodnji Saški borijo zoper skladiščenje jedrskih odpadkov v svojem okolju, ki je bilo predlagano že leta 1977.

Kritiki trdijo, da je v tem primeru šlo za politično odločitev, saj je mesto locirano na redko poseljenem območju nekdanje Zahodne Nemčije, blizu meje s tedanjo Vzhodno Nemčijo.

Protestniki so leta 2010 blokirali železniške tire zunaj Gorlebena. Vir: Twitter

Lokalni politiki so bili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja namreč prepričani, da bo prebivalstvo z visoko stopnjo brezposelnosti deležno koristi zaradi odprtja v bližnjem rudniku soli shrambe za odpadke iz jedrskih elektrarn.

Že desetletja lokalno prebivalstvo organizira proteste proti spornemu predlogu: demonstranti so blokirali celo železniško progo, da bi preprečili, da bi »Černobil na kolesih«, kot so poimenovali vlak natovorjen z jedrskimi odpadki, prispel v začasno skladišče v Gorlebnu.

Zaradi vztrajnega pritiska javnosti se je vlada v Berlinu pred nekaj leti naposled odločila, da poišče novo lokacijo za »jedrske smeti.«

»Če ne bi uspeli organizirati tako velikega, močnega in dolgotrajnega odpora, mislim, da bi bil rudnik soli že uporabljen,« pravi 51-letna Kerstin Rudek, ki je odraščala v Gorlebnu in zadnjih 35 let vztrajno sodeluje v kampanji proti jedrskemu odlagališču na domačem pragu.

To ne pomeni, da ona in drugi aktivisti načrtujejo, da bi lahko kmalu končali s svojim bojem, da se prebivalce Gorlebna in okolice – sliši.

»Žal se oblasti zamisli o uporabi rudnika pri Gorlebnu še niso popolnoma odpovedale, zato smo zelo previdni, ker nam je vse to govorjenje o iskanju nove lokacije sumljivo, dozdeva se nam namreč, da je ta rudnik še vedno 'v igri',« trdi Rudek.

Vse to je znova razvnelo tudi razprave o uporabi termoelektrarn oziroma premoga.

Razpravljavci se ne morejo zediniti, kaj je bolj umazano in nevarno za okolje - rudniki premoga ali pa jedrske elektrarne.

Z več kot 400 jedrskimi elektrarnami po vsem svetu, med katerimi se številne že bližajo h koncu svoje življenjske dobe, bodo postala vprašanja skladiščenja jedrskih odpadkov le še bolj pereča, sklene Miranda Schreurs.

Nemčija je sicer v edinstvenem položaju, ker natančno ve, s koliko odpadki ima opraviti.

Toda izvedeti, kam z njimi, opozarja CNN, pa je za zdaj nerešljiv izziv.

Delite članek