REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Černobil: skoraj pozabljena zgodba o sovjetskem režiserju, ki je posnel lastno smrt

Černobil: skoraj pozabljena zgodba o sovjetskem režiserju, ki je posnel lastno smrtŠevčenko, režiser - Černobil

Veliko ljudi je tvegalo svoje življenje po nesreči v Černobilu - vendar nihče ne tako, kot človek, ki je obupno želel pokazati svetu, kaj se je zgodilo.

Ko je Vladimir Ševčenko posnel streho četrtega reaktorja po smrtonosni eksploziji, ni vedel, da se nahaja sredi najbolj nevarnega mesta na svetu.

Ko je sovjetski režiser Vladimir Ševčenko s kamero posnel streho četrtega reaktorja v Černobilu po smrtonosni eksploziji, ni vedel, da se nahaja sredi najbolj nevarnega mesta na svetu.

Prav tako ni imel pojma, da bo njegov dokumentarni film Černobil: kronika težkih tednov, o čiščenju radioaktivnega materiala v Černobilu, njegov zadnji.

Eno leto pozneje je namreč umrl zaradi hude radiacijske bolezni.

Nagrajeni filmski režiser, ki je takrat delal za ukrajinsko televizijo, se verjetno ni povsem zavedal nevarnosti, s katerimi se je soočal, ko je privolil v snemanje strehe poleg četrtega reaktorja.

Bil je najet za snemanje v najbolj nevarnem območju, ki ga je prizadela jedrska katastrofa, toda njegova najhujša napaka je bila to, da se je povzpel na najbolj smrtonosno točko jedrske elektrarne le nekaj dni po eni po nesreči.

Ševčenko je dal svoje življenje za to, da bi njegovi zanamci lahko s svojimi očmi videli, kaj se je dogajalo med čiščenjem posledic najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva.

Ševčenkov film je celo 33 let kasneje še vedno grozljiv opomin in predvsem spomin na požrtvovalnost tistih, ki so tvegali svoja življenja pri čiščenju Černobila.

Ševčenko je dal svoje življenje za to, da bi njegovi zanamci lahko s svojimi očmi videli, kaj se je dogajalo med čiščenjem posledic najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva.

Čiščenje je bilo organizirano v nuji in večinoma brez kakršnih koli zaščitnih sredstev, zato je ogrozilo ogromno število življenj.

S tem, ko je skozi oko kamere zabeležil dogajanja v černobilski elektrarni po eksploziji, je Ševčenko nezavedno snemal tudi lastno smrt, ocenjuje NZ Herald.

Film je v celoti v ruščini in vključuje intervjuje z znanstvenikom Valerijem Legasovim, ki je zdaj znan tudi po slavni seriji, ki jo je nedavno predvajal HBO, v kateri ga igra Jared Harris.

Legasov je storil samomor točno dve leti po nesreči zaradi grozote svojih izkušenj in laži, ki jih je bil prisiljen povedati Mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju, tako kot so takratne oblasti v Moskvi zahtevale, namreč da tako mednarodni kot domači javnosti ne sme razkriti prikrivanje napačnega ravnanja ZSSR pred in po černobilski nesreči.

Robert Maxwell, edini arheolog, ki je delal v Černobilu na dveh terenskih raziskavah, je dejal, da je bil Ševčenko zelo spoštovan in mu je oblast zaupala, da bo posnel prizorišče nesreče in vsa prizadevanja za odpravo njenih posledic, saj je bil to zelo občutljiv čas za Sovjete.

»Dovoljenje, da snema kako poteka čiščenja mu je bilo odobreno, vključno z neverjetno nevarnim delom 'biobotov',« opozarja Robert Maxwell, sklicujoč se na identiteto konkretnih delavcev, ki so bili poslani, da čistijo smrtno nevarne ostaline po jedrski eksploziji.

»Ta del posnetka je precej slabe kakovosti, na celem filmu pa je tudi veliko belih isker - to so alfa delci iz reakcije, ki so med snemanjem seveda zadeli tudi sam filmski trak. Tragično je, da niti dan danes Ševčenkovega imena ni na uradnem seznamu umrlih zaradi jedrske eksplozije v Černobilu, ki so ga Sovjeti objavili. Kljub temu ni dvoma, da je zagotovo umrl zaradi posledic, ki jih je utrpel na prizorišču nesreče,« poudarja Maxwell.

Černobil, delavci - danes
Černobil - danes

Toda niso samo Sovjeti zamolčali Ševčenkovo herojsko vlogo - Maxwell je bil neprijetno presenečen, da se Ševčenko ni pojavil niti v seriji o Černobilu, kljub dejstvu, da ni dvoma, da so producenti HBO pri snovanju slavne serije preučevali prav njegove posnetke.

»Popolnoma sem prepričan, da so si ogledali njegov posnetek. Njegov film je edini dokaz, da so Sovjeti poslali 'biobote’ na streho reaktorja 4. To je tudi edini dokaz, ki ga imamo, da so ‘bioboti’ nosili šibko improvizirano zaščito in producenti HBO so ponovno ustvarili takšno improvizirano zaščitno opremo za televizijsko serijo,« poudarja Robert Maxwell.

»Ševčenkov film prikazuje delavce, ki so tekom čistilne akcije nosili le nekakšne svinčene jopiče brez rokavov in improvizirana pokrivala za genitalije, ki so si jih izdelali sami, saj jim niso dali veliko opreme, da bi si zaščitilo telo od uničujočih posledic sevanja. Televizijska serija je zelo dobro kopirala obleke, ki jih delavci nosijo na Ševčenkovih posnetkih.«

Maxwell opozarja tudi na sceno, ki je bila ponovljena tudi v seriji HBO Černobil, ki je enaka Ševčenkovemu grozljivemu posnetku nesreče helikopterja nad elektrarno neposredno po jedrski nesreči.

Posnetki iz filma o Černobilu iz 1986

Eden izmed najbolj nepozabnih in neverjetnih prizorov v televizijski seriji Černobil je vsekakor posnetek delavcev na strehi, ki uporabljajo lopate za odmetavanje visoko radioaktivnega materiala nazaj v uničeno jedro jedrskega reaktorja.

Če ne bi bilo posnetkov Vladimirja Ševčenka iz leta 1986, danes sploh ne bi vedeli, da se je to res tako zgodilo.

Strašljivo je videti, koliko dela so moški opravili praktično z golimi rokami.

Spomnimo: moški so lahko mrzlično delali samo v pičlih 90 sekundnih izmenah, ker bi le nekaj sekund več pomenilo usodno izpostavljenost sevanju.

Kar naredi Ševčenkov posnetek tako prepričljiv, je, da lahko vidimo, da nekateri moški zbirajo radioaktivni grafit kar z navadnimi rokavicami.

Strašljivo je videti, koliko dela so moški opravili praktično z golimi rokami.

Prav tako lahko vidimo, da je Ševčenko snemal neposredno s strehe prizadetega reaktorja 4, nosil pa je le krhko masko za zaščito. Ob tem se lahko prepričamo, kako močno je poškodovan posnetek, saj sevanje vpliva tudi na sam filmski trak.

Jarred Harris - Černobil, serija HBO
Iz serije HBO, Černobil.

Triintrideset let pozneje Robert Maxwell ne dvomi, da je Černobil še vedno v osrčju nočnih mor sodobnega sveta: »Mešanica sovjetske ideologije in slabo zasnovanega jedrskega reaktorja - to je resnično grozljivo tudi danes.

Černobil je ideološka katastrofa, prav tako kot je fizična katastrofa.

Černobil je ideološka katastrofa, prav tako kot je fizična katastrofa. Sovjetske oblasti so takrat rekle delavcem in ljudstvu, da je Černobil vrhunec sovjetskega jedrskega znanja in oblikovanja. Ampak Černobil je bila časovna bomba,« sklene Robert Maxwell.

Kar pa se tiče Ševčenka, je nemogoče, da se med gledanjem njegovega posnetka ne bi spomnili na dejstvo, da je medtem, ko je sevanje vplivalo na njegov posnetek, ko je stal na strehi obdan z razbitinami, sevanje vplivalo tudi na njegovo lastno telo.

Komentarji