Gibanje Slovenija proti rusofobiji o »vdorih dronov«: Lažne novice, odzivi slovenske vlade nesmiselni!

Gibanje Slovenija proti rusofobiji je že 12. septembra objavilo javno stališče ob številnih poročilih o domnevnh vdorih t.i. ruskih letalnikov v zračni prostor Poljske.

Aktualno je tudi danes - morda še bolj, kajti napetosti zaradi teh dogodkov se le še stopnjujejo.

Od tedaj se je v v več tednih število teh domnevnih vdorov le še pomnožio.

Dokazov, da naj bi šlo res za ruske provokacije ni, kljub temu pa se medijska histerija stopnjuje.

Zato bi bilo zelo dobro, če bi se tudi politiki vrnili na začetek in ponovno premislili vse skupaj. 

Začnejo lahko kar pri tem pismu, ki ga večina verjetno ni prebrala, a bi bilo dobro, če bi ga:

»Od začetka posebne vojaške operacije v Ukrajini, spomladi 2022 sta Evropska komisija in organizacija NATO neprestano bombardirali evropsko in z njo slovensko javnost z množico lažnih novic in ‘false flag’ operacij, s čimer naj bi ljudi ‘motivirali’ v sistemsko militarizacijo družbe in rusofobijo.

Takšno ravnanje je postalo tako rutinirano, da se odgovorni niti ne trudijo več z logiko laži, pač pa samo še avtomatizirano proizvajajo nove domnevne incidente, ki jih pripisujejo Rusiji, nato pa pospešeno delijo preko svojih medijskih izpostav.

Popolnoma nič drugače ni z nedavnim dogodkom na Poljskem, kamor je v zelo nenavadnih okoliščinah priletel oziroma bil dostavljen dober ducat domnevno ruskih brezpilotnih letal, tipa Gerbera.

Sam dogodek je tako bedasto in tako prozorno zaigran teater, da nima smisla zapravljati čas z njim. Gre za insceniran dogodek, ki nosi toliko teže kot laž predsednice EK Ursule von der Leyen prejšnji teden, da je Rusija nekako motila GPS naprave njenega letala.

Očitno niti v organizaciji NATO niso prepričani, da gre dejansko za napad na Poljsko, zato so zavrnili njihovo zahtevo po aktivaciji razvpitega 5. člena in jim namesto tega ponudili tolažilni 4. člen, ki pa je komaj kaj več kot jutranji pogovor ob kavi.

Seveda je režim v Kijevu z obema rokama pograbil priložnost, da se konflikt še poglobi. Ukrajinska vojska izgublja na vseh frontah, zato je režim pripravljen storiti vse, da bi vanj povlekel še EU s Poljsko vred.

In seveda Slovenijo, če bi šlo. Precej bolj umazano igro pa igra poljska vlada in v gibanju SPR smo negativno presenečeni, da je pripravljena vlada RS pri tem sodelovati.

Varšava že dolgo več ne skriva ozemeljskih teženj in apetitov po ozemljih zahodne Ukrajine, ki jih smatra za svoje še od časa Pilsudskega.

Malo verjetno je sicer, da bi si omenjena ozemlja priključili z okupacijo, a nekaj povsem drugega je, če poljska vojska tja vkoraka na povabilo Ukrajine. Videli smo že, da je režim v Kijevu neverjetno naiven, ko gre za ustrežljivost svojim domnevnim zahodnim zaveznikom.

Vsakršno sodelovanje poljske vojske pri tako imenovanih mirovnih misijah v Ukrajini, je treba torej gledati s stališča dolgoročnih ozemeljskih načrtov Republike Poljske. 

V gibanju SPR nas ne presenečajo krokodilje solze poljske vlade ob zadnjem incidentu, če lahko temu gledališkemu performansu tako rečemo. Zdi se, da je bil odziv Poljske nenavadno dobro pripravljen in streniran. Bili so celo tako uvidevni, da so počakali na konec poletnih dopustov, preden so začeli evropsko javnost nadlegovati z lažnimi novicami.

Odzivi slovenske vlade so enako nesmiselni kot so neproduktivni. Gospod Robert Golob nima nobene pravice na svojo pest teptati Ustavo RS in zagotavljati nekakšno solidarnost v morebitnih nezakonitih vojaških pustolovščinah poljske vlade. Vendar smo od njega vajeni takšnih nepremišljenih floskul.

Odziva predsednice države raje ne bomo komentirali. Konec koncev je to oseba, ki se je lani v Kijevu poklonila padlim neonacistom in celo v sedanji desnosredinski vladi bi težko našli koga, ki je bolj rusofoben od nje. Še najmanj pa lahko rečemo o doprinosu gospe Tanje Fajon, ki v zunanji politiki izpade kot krava na strehi.

Zato v gibanju Slovenija proti rusofobiji predsedniku vlade Republike Poljske, Donaldu Tusku toplo polagamo na srce, naj si njihove besede ne tolmači kot dejansko podporo slovenske javnosti.

Poljska nima te podpore in je ne bo imela, dokler bodo njene vlade ideološko skladne z režimi iz najbolj temačnih časov poljske in evropske zgodovine.«

V Ljubljani, dne 12.9.2025

Koordinacijski odbor, Gibanje Slovenija proti rusofobiji