REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Donald Trump zaradi »tvita« Medvedjeva dvema jedrskima podmornicama ukazal premik proti Rusiji! Zapri 

Sodno reševanje političnih vprašanj v BiH: Dodik obsojen, vrata v nove spore in spopade na stežaj odprta!

Sodno reševanje političnih vprašanj v BiH: Dodik obsojen, vrata v nove spore in spopade na stežaj odprta!Milorad Dodik, predsednik Republike Srbske Vir: Telegram

Prizivno sodišče v Bosni in Hercegovini je potrdilo obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika zaradi nespoštovanja odločitev tako imenovanega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u Christiana Schmidta.

Gre za nemškega državljana, ki je imenovan na svojo »funkcijo« v nasprotju z mednarodnim pravom, vendar ga zahodne članice VS OZN in večina članic EU smatra za legitimnega.

S svojimi pooblastili, po oceni Republike Srbske prav tako nezakonito »razširjenimi« pa Schmidt postopa kot so nekoč počeli guvernerji v kolonijah – imenuje in odstavlja politike, spreminja zakone in podobno.

Sodišče BiH je za Dodika 26. februarja odločilo, da je kriv nespoštovanja odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta in mu prisodilo leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki.

Predsedbnik Republike Srbske je pravnomočno obsojen. Poskusi izvršitve sodbe pa bi lahko privedli tudi do sporov in spopadov med državnimi organi znotraj BiH. Točno tako, kot se je iztekla tudi kriza v prav tako multietnični SFRJ…

V Sodišču Bosne in Hercegovine (Court of BiH), ki presoja v kazenskih in pritožbenih senatih, po najnovejši razpoložljivi informaciji deluje poleg 42 domačih sodnikov še 16 mednarodnih (tujih) sodnikov.

Ker so sodniki iz Republike Srbske v manjšini tako sodišča na »zvezni« ravni redno sprejemajo odločitve proti tej entiteti.

Ti mednarodni sodniki opravljajo funkcijo predvsem v Oddelku I in II Kazenskega oz. Apelacijskega oddelka, zlasti pri primerih vojnih zločinov, organiziranega kriminala, korupcije in drugih težjih kaznivih dejanj.

V ustavnem sodišče BiH pa sedijo trije tuji sodniki (tujci, imenovani s strani Evropskega sodišča za človekove pravice).

V skladu z odločitvijo sodišča bi sedaj Dodik moral prenehati opravljati predsedniške dolžnosti.

Marta Kos se seveda znova drži pravnega formalizma, ki pa je v tem primeru slepa ulica.

Če bi v svetu veljalo zgolj pravo te vrste, bi bili vsi politični voditelji Slovenije še vedno v zaporih zaradi separatizma in kršitev zvezne ustave SFRJ.

In v primeru Slovenije bi bile te obtožbe veliko bolj kredibilne kot v primeru Milorada Dodika...

Dodik je bil sicer obtožen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev Schmidta in ustavnega sodišča BiH-a.

Poleg njega je bil obtožen tudi direktor uradnega lista Republike Srbske Miloš Lukić, ki je sporna zakona objavil v uradnem listu entitete.

Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.

Lukić je bil obtožb oproščen že v prvostopenjski sodbi.

Žandarmerija - Republika srbska
Žandarmerija - Republika Srbska  Vir: Telegram

Ker so oblasti v Republiki Srbski sprejele še več »ustavno spornih zakonov« je tožilstvo BiH-a nato uvedlo preiskavo proti njemu, predsedniku narodne skupščine Republike Srbske Nenadu Stevandiću in predsedniku vlade entitete Radovanu Viškoviću zaradi suma napada na ustavni red.

Ker se niso odzvali vabilu na zaslišanje, je sodišče BiH-a za vse tri izdalo nalog za pridržanje.

Dodik je sicer kljub temu potoval po BiH-u kot tudi v tujino, v začetku julija pa se je vendarle zglasil na sodišču, ki je nato preklicalo tiralico.

Ker so sodniki iz Republike Srbske v manjšini tako sodišča na »zvezni« ravni redno sprejemajo odločitve proti tej entiteti.

Dodik je pravnomočno obsodbo proti sebi označil za poskus uničenja Republike Srbske.

Ob tem je izrazil prepričanje v svoj prav in sonarodnjake pozval, naj ostanejo mirni in ga podprejo.

Kljub sodbi ostaja na čelu entitete.

Dejal je, da te odločitve ne sprejema, »ker jo je ustvarila Evropska unija na čelu z (veleposlanikom EU-ja) Luigijem Sorecom in (komisarko za širitev EU-ja) Marto Kos.«

Dodik je ob tem dejal, da po daytonskem sporazumu, ki je oblikoval povojno Bosno in Hercegovino, ne obstaja niti tožilstvo, niti sodišče BiH-a. Po njegovem prepričanju gre pri zadnji sodbi za »popolnoma politično odločitev«.

Dejal je, da se bo na pomoč obrnil Srbiji in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ter da bo pisal ameriški vladi.

Ob tem je največjo krivdo za aktualno politično krizo pripisal Evropski uniji in »muslimanskim strankam«, ki da so v sodelovanju z »muslimanskimi sodniki« – kot – privedli do tega.

Da gre za politični postopek, je menila tudi članica predsedstva BiH-a Željka Cvijanović.

Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) je v odzivu na pravnomočno obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika sporočila, da je ta zavezujoča in jo je treba spoštovati.

Podobno je v kratki izjavi sporočil britanski veleposlanik v BiH-u Julian Reilly.

Drugače meni madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.

»Politični lov na čarovnice v Bosni in Hercegovini se nadaljuje,« je zapisal na omrežju X.

»Čas je, da vsi razumejo, da bistvo ni v tem, da govorimo o izvoljenih voditeljih na Zahodnem Balkanu, temveč da se pogovarjamo z njimi,« je dodal.

Gre za stališče, ki je blizu tudi nekaterim ocenam ameriških politikov.

Blizu so ta stališča tudi stališčem izraelske vlade.

Ni zanemarljivo verjetno niti dejstvo, da sedanji zunanji minister govori hebrejsko in prihaja iz židovske družine.

Srbija je kljub izjemni izolaciji Izraela v mednarodni skupnosti morda tudi zato v zadnjem času okrepila sodelovanje s to državo, tudi na vojaškem področju.

Če bo to dovolj, da pomaga Srbiji pri boljšem odnosu ameriške administracije do tega vprašanja pa je še vedno nejasno.  

Da je odločitev Prizivnega senata Sodišča Bosne in Hercegovine »korak z resnimi političnimi in varnostnimi posledicami« pa medtem opozarjajo v Srbiji.

Vladni mediji v Srbiji povezujejo krizo v BiH z poskusi pregona dela vladnih uslužbencev s strani specializiranega tožilstva in policije.

Vladni mediji del organov v Srbiji zaradi aretacij sodelavcev srbskega predsednika Aleksandra Vučića (zaradi padca nadstreška in smrti 16 ljudi pred devetimi meseci) že označujejo kot poskus državnega udara, v spregi z politiki iz EU in domačimi protestniki, ki še vedno blokirajo javne prometnice in druge objekte v Srbiji. Beograd medtem nizko preletavajo lovci MiG-29, kar je še en znak dramatičnosti situacije.

Vladni mediji del organov v Srbiji zaradi aretacij sodelavcev srbskega predsednika Aleksandra Vučića (zaradi padca nadstreška in smrti 16 ljudi pred devetimi meseci) že označujejo kot poskus državnega udara, v spregi z politiki iz EU in domačimi protestniki, ki še vedno blokirajo javne prometnice in druge objekte v Srbiji.

Da ne gre le za obtožbe kaže tudi dejstvo, da je predsednik Srbije sklical Svet za državno varnost. Beograd medtem nizko preletavajo lovci MiG-29, kar je še en znak dramatičnosti situacije.

V Srbiji se veliko zadev dogaja s precej javnega teatra, zato ni nujno, da se bo politična godlja, v katero so vmešani tudi evropski politiki, pojedla enako vroča, kot je bila skuhana.

V resnici pa gre za spor med »zvezno« oblastjo in entiteto, ki ji poskuša »zvezna« oblast odvzeti pravico do republiške lastnine.

Tega tudi Slovenija ni dopustila ne leta 1991 in ne prej, zato poročanje slovenskih medijev o tej zadevi, ko dosledno poročajo točno tako, kot je to v interesu Bošnjakov in njihovih evropskih mentorjev – lahko res čudi.

V Srbiji to vidijo drugače:

»Ta sodba ne le spodkopava ustavni položaj enega od legitimno izvoljenih voditeljev entitete znotraj kompleksne državne strukture Bosne in Hercegovine, temveč odpira tudi nevaren prostor za nove napetosti, destabilizacijo in spodkopavanje miru v regiji.

Primer proti Dodiku temelji na njegovi odločitvi, da ne bo izvajal določb visokega predstavnika Christiana Schmidta, čigar legitimnost je sporna ne le znotraj institucij Republike Srbske, temveč tudi na širši pravni in politični ravni.

Sodeč po navedbah v obtožnici je Dodik od 1. do 9. julija 2023 nadaljeval svoje zakonodajne dejavnosti v Banjaluki, kljub tako imenovanim prepovedim visokega predstavnika, kar je bilo interpretirano kot kaznivo dejanje.

Sodbe, ki je sledila, pa ni mogoče obravnavati kot osamljenega sodnega dejanja. Nasprotno, deluje kot del širšega političnega instrumenta za discipliniranje neposlušnih in legalno izvoljenih predstavnikov enega ljudstva v Bosni in Hercegovini.

Takšno potezo je mogoče razlagati tudi kot poskus vplivanja na notranjepolitične procese v Republiki Srbski prek sodstva, pa tudi kot ustvarjanje ozračja strahu, pritiska in pravne negotovosti.

Posebej zaskrbljujoče je, da se sodba izreka v času zaostrenih regionalnih napetosti in vse pogostejših zunanjih posegov v notranje zadeve držav Zahodnega Balkana.

Izkušnje kažejo, da takšna dejanja ne rešujejo problemov, temveč poglabljajo konflikte, radikalizirajo stališča in ogrožajo krhko institucionalno ravnovesje, vzpostavljeno po Daytonskem mirovnem sporazumu.

Namesto da bi bilo sodstvo v Sarajevu dejavnik stabilizacije, s to sodbo sporoča, da ne sprejema dialoga in dogovora znotraj entitetnih in državnih institucij, ampak da se odločitve lahko vsiljujejo brez političnega konsenza.

To je pot do pravne arbitrarnosti, ne pa do demokracije in pravne države,« poroča o tem zapletu beograjska Politika.

Da je pregon Dodika napaka meni tudi hrvaški predsednik.

Končna pravna odgovornost za takšne odločitve ni le na Sodišču BiH, temveč tudi na mednarodnih akterjih, ki takšne procese podpirajo ali jih tiho odobravajo.

Če je cilj pravice mir in stabilnost, se postavlja vprašanje - kdo jih želi ogroziti s takimi sodbami in zakaj?

Ta sodba ne le spodkopava ustavni položaj enega od legitimno izvoljenih voditeljev entitete znotraj kompleksne državne strukture Bosne in Hercegovine, temveč odpira tudi nevaren prostor za nove napetosti, destabilizacijo in spodkopavanje miru v regiji.

Odgovor na to vprašanje bo določil prihodnjo politično pot ne le v Republiki Srbski in Bosni in Hercegovini, temveč tudi v celotni regiji, ocenjujejo v Politiki.

Srbski predsednik napoveduje kolektivno odločitev Sveta za nacionalno varnost, hkrati pa napoveduje, da sam ne bo niti z besedo »pohvalil« sodbo – kar se od njega pričakuje zlasti v Bruslju.

Sedaj je na vrsti še ena pritožba Dodika, tokrat na Ustavno sodišče BiH.

Če bodo sodniki odločili enako, se bo postavilo vprašanje izvršitve sodbe.

Poskusi izvršitve pa bi lahko privedli tudi do sporov in spopadov med državnimi organi znotraj BiH.

Točno tako, kot se je iztekla tudi kriza v prav tako multietnični SFRJ…

Obsodba legitimnega politika zaradi političnih odločitev je zato poskus revitalizacije kolonializma, ki se ne bo dobro končal...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke