Novi dokumenti: kako so v Veliki Britaniji predlagali, da Rusija postane pridružena članica zveze Nato

Odnosi med EU in Rusijo, še posebej pa med Veliko Britanijo v zadnjem času niso najboljši.

Kot pa kažejo nekateri na novo odkriti dokumenti britanske vlade, temu vedno ni bilo tako.

Prav nasprotno, obrambno ministrstvo Velike Britanije je celo še leta 1995 predlagalo, da Ruska federacija, ki jo je tedaj vodil Boris Jelcin, postane pridružena članica zveze Nato.

MoD proposed Russian membership of Nato in 1995, files reveal – ‘Integrating Russia into European and western family of nations in realistic and sensitive way the most difficult problem we face’ #CarlosGhosn #truenews https://t.co/hIUCKRrkS3

— OneSub UK  (@justonesub) January 2, 2020

Predlog je bil usmerjen k temu, da se odpravijo napetosti med Rusijo in med evropskimi državami, članicami zveze Nato ter ZDA, še zlasti po odločitvi, da se bo Nato širil proti vzhodu – za kar je bilo sicer predstavnikom Moskve ob razpustitvi Varšavske zveze in umiku vojakov iz Nemške demokratične republike (DDR) obljubljeno, da se ne bo zgodilo.

Predlog o sprejemu Rusije v zvezo Nato je tedaj podal Malcolm Rifkind, tedanji obrambni minister Velike Britanije, na sestanku posvečenemu strategiji Velike Britanije.

Načrt naj bi služil temu, da se odpravijo sumi Rusije zaradi članstva nekdanjih članic Varšavskega pakta v zvezi Nato, s čemer se je zveza Nato »premaknila« do meja Rusije.

Leta 1995 je bilo obdobje po koncu hladne vojne, Rusija pa je bila sredi tranzicije in gospodarsko nestabilna.

Odnosi znotraj države so bili napeti, Rusija se je znašla v novih mejah, Jelcin pa se je za zahod izkazal za »nepredvidljivega zaveznika.«

Dokumenti kažejo, da je na srečanju v Halifaxu v Kanadi zahodne državnike prosil, da naj prestavijo razširitev zveze Nato na čas po volitvah v Rusiji, saj bi mu »javne razprave lahko povzročile težave.«

About #NATO-#Russia relations back in the #1990s. https://t.co/6Og5f5nFIF

— Giovanni Campanella (@giocampa) January 1, 2020

Njegovo avtoriteto je spodjedalo tudi Jelcinovo slabo zdravje in njegova nagnjenost k pretiranemu pitju alkohola.

Leto pred tem se ni uspel izkrcati iz letala, ki je prestalo na Irskem, širile pa so se govorice, da je imel poleg alkoholizma tudi srčni napad.

Julija leta 1995 je veleposlaništvo Velike Britanije iz Moskve poročalo, da je moral Jelcin v bolnišnico zaradi dolgotrajnih težav s srcem.

V Hyde Parku, domu Rooseveltovih v New Yorku pa je po pričevanju ameriških diplomatov Jelcin hodil naokoli »opotekajoč se, neurejen in rdeč«. Zelo rad je »pohlepno pil vino in pivo« ter se »pritoževal zaradi pomanjkanja konjaka.«

Eden od njegovih svetovalcev mu je »odvzel kozarec šampanjca, ko je menil, da ga je spil že preveč« in je na tiskovni konferenci s predsednikom ZDA Billom Clintonom postajal »preveč alkoholno vesel.«

V zunanjem ministrstvu so v »Varnostnem načrtu za primer Jelcinove smrti« zapisali:

»Jelcin je sedaj šest let starejši od povprečja življenjske dobe za ruske moške (58) in je imel dva srčna napada v treh mesecih in pol. Njegova pravilna odločitev, da zmanjša svoje pitje po prvem srčnem napadu ni trajala dolgo; in le malo razlogov je za to, da bo naslednjič bolje. Je slabo varovalo pred nevarnostim,« je pisalo v načrtu.

Priloženo je bilo tudi sporočilo predsednika britanske vlade s sožaljem v primeru Jelcinove smrti.

Zato so v Veliki Britaniji razmišljali o drugačni rešitvi.

V 10 strani dolgem dokumentu je obrambni minister Rifkind zapisal: »Morebitna rešitev bi bila, da ustvarimo povsem novo kategorijo pridruženih članic zveze Nato. Takšen status ne bi vključeval obveznost v skladu s členom 5. (ki določa, da je napad na eno članico zveze napad na vse), ne prispevek v IMS (mednarodno osebje zveze Nato) ali pravico Rusije do veta in zato ne bi spremenila bistva zveze Nato.«

The irony about the tone and content of the #NATO enlargement discussions between @BillClinton and Boris Jeltsin is that they are the exact opposite of the Kremlin narrative in which arrogant and aggressive USA is trying to stoke old #ColdWar antagonisms. #natsec #russia pic.twitter.com/QjWVbvajFE

—  (@Thymos5) August 30, 2018

Toda očitno je, da je bila takšna ponudba votla in bi ponujala »članstvo« v Nato samo po imenu.

Rusija bi imela možnost zgolj prisostvovati na sestankih zveze Nato na ministrski ravni, da bi se njene strategije, metode in cilji počasi zlili s tistimi, ki jih ima zveza Nato.

S tem so želeli v zvezi Nato umiriti Rusijo, da bi lažje okrepili svoje zveze z baltskimi državami, pa tudi Belorusijo, Moldavijo in Ukrajino.

Pri tem pa so v Rusiji, kot je priznaval tudi britanski obrambni minister, »tudi reformisti postajali kritični do razširitve zveze Nato.«

Tudi v zvezi Nato so se spraševali, če je takšen načrt o sprejemu Rusije med pridružene članice zveze Nato »sploh realističen?«

Russia accuses the US of "dragging" Balkan countries into NATO. In reality, fear of Russian aggression has been the primary driving force behind NATO enlargement since the 1990s. Ukrainian support for NATO membership has skyrocketed since Russia attackedhttps://t.co/pNcsrz56A7

— Business Ukraine mag (@Biz_Ukraine_Mag) February 20, 2019

V vladi so o tem razpravljali predvsem tedanji predsednik vlade John Major, zunanji minister Douglas Hurd, finančni minister Ken Clarke in obrambni minister Malcolm Rifkind.

Kljub razpravam o tem, da morajo »Jelcinu pomagati, da iz Rusije naredi normalno evropsko državo« je na koncu vse ostalo samo pri besedah.

Še posebej Ken Clarke je idejo o tem ocenil kot »farsično.«

Ideja sicer ni zaživela, je pa privedla do oblikovanja »Stalnega posvetovalnega sveta«, ki je prenehal delovati zaradi bombardiranja ZRJ s strani zveze Nato, nato pa je nastal Svet Nato-Rusija, ki je bil ustanovljen leta 2002.

"Putin set out on a strategy that seems on the face of it incredible," said Applebaum. "He decided that what he wanted to do was break up the European Union, break up NATO, and get the United States to leave Europe.
from "the decade in review" @cbssundayhttps://t.co/Tzrkc7SyLz

— Anne Applebaum (@anneapplebaum) December 31, 2019

Vendar je tudi delovanje tega sveta zastalo po državnem udaru v Ukrajini in pripojitvi Krima Rusiji. Rusija je nato strateške zaveznike našla predvsem v Kitajski, Iranu, nekaterih državah Azije, Bližnjega vzhoda, Latinske Amerike in Afrike.