Nevarno za Evropo: ZDA izstopajo iz sporazuma INF, Rusija bo na meje lahko namestila na tisoče novih raket

Uradno naj bi ZDA svojo odločitev sporočile 2. februarja in tako enostransko izstopile iz sporazuma iz leta 1987 zato, ker naj bi sporazum kršila Rusija.

Rusija te trditve ameriške administracije zanika in trdi, da ima raketa, ki so jo ZDA navedle kot razlog za izstop od pogodbe dejansko še krajši domet od dovoljenega – najmanj za 10 do 20 kilometrov manj, torej okoli 480 kilometrov in ne preko 500 kilometrov, kot trdijo v ZDA. Raketo so celo javno pokazali in na prezentacijo povabili predstavnike ZDA, ki pa so povabilo zavrnili.

Washington namreč trdi, da Rusija pogodbo ogroža z razvojem in nameščanjem novega raketnega sistema 9M729, ki ima lahko tudi jedrske konice in doseže evropska mesta z malo ali nič opozorilnega časa. Rusija kršenje pogodbe zavrača in vztraja, da je doseg sistema 9M729 največ 480 kilometrov, kar je v skladu z jedrsko pogodbo, ki prepoveduje rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov.

Poleg tega Moskva kršitve pogodbe očita Washingtonu in vztraja, da bo pogodba veljala, tudi če ZDA od nje odstopijo.

ZDA in nekdanja Sovjetska zveza sta sicer do 1. junija 1991 skupno uničili 2692 raket z dosegom od 500 do 5500 kilometrov. Rakete so bile v prvi vrsti namenjene temu, da nosijo jedrske konice, lahko pa so opremljene tudi s konvencionalnimi bojnimi glavami.

Po oceni strokovnjakov ZDA iz sporazuma dejansko sicer ne izstopajo zaradi Rusije, pač pa predvsem zaradi Kitajske.

Ker jih pogodba z Rusijo zavezuje, ZDA ne morejo razvijati in nameščati omenjene vrste raket, ki jih ima na razpolago Kitajska in bi bile pomembne za vzdrževanje ravnovesja sil – ali pa v primeru vojne – tudi na področju Azije.

Vendar pa strokovnjaki tudi opozarjajo, da je ameriška poteza zelo nevarna, ker je spodnesla enega od stebrov povojne ureditve, ki je omejeval razvoj jedrskega orožja. Seda pa je pot za novo oboroževalno tekmo odprta.

ZDA bodo sicer dale Rusiji 60 dni, da se »vrne k spoštovanju sporazuma«, toda očitno je, da ZDA prav nič ne more prepričati, da nimajo prav.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da ameriške zahteve zvenijo kot »ultimat.«

Tehnično ZDA še ne smejo začeti z razvojem svojih novih raket šest mesecev po izstopu od pogodbe, v tem času pa lahko poskusijo še poiskati diplomatsko rešitev problema. Toda malo verjetno je, da bo to uspelo.

Kingston Reif, direktor Zveze za nadzor oboroževanja v ZDA opozarja, da so ZDA »krive, ker niso izkoristile vseh diplomatskih možnosti, da rešijo pogodbo« in da ZDA »nimajo strategije, ki bi Rusiji preprečila, da zgradi in namesti še več raket srednjega dosega v odsotnosti sporazuma.«

Združene države so predaleč, da bi jih tudi z najzahodnejše točke ruskega ozemlja takšne rakete dosegle. Zato pa so v dosegu takšnih raket vse evropske države, članice zveze Nato.

Ameriški predsednik je že večkrat pokazal, da mu za interese teh članic zveze NATO – tudi Slovenije – ni veliko mar.

Pogosto je tudi grozil, da bodo ZDA izstopile iz severnoatlantskega zavezništva, češ da prispevajo preveč, druge države pa premalo.

Težava omenjenih raket je tudi, da omogočajo zelo hitro lansiranje – s tem pa zmanjšujejo čas, ki ga voditelji držav potrebujejo za odločanje.

Povedano drugače – za države EU je postalo od danes zelo nevarno, da bi Rusijo še naprej smatrale za sovražnico. Ameriški odstop od pogodbe INF tudi Evropo, paradoksalno, sili v to, da z Rusijo zgradi čim bolj kooperativne odnose in preneha slepo slediti ZDA.