Zakaj ameriški odstop od pogodbe o raketah srednjega dosega, ki »lahko izzove vojno«, ogroža predvsem Evropo

Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil, da uniči še eno od temeljnih pogodb iz časov »hladne vojne«, ki so omogočale mir v svetu in v Evropi. Gre za pogodbo o omejevanju raket srednjega dosega (INF) iz leta 1987. Rusija se je že odzvala.

Pogodbo INF je z voditeljem Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovom leta 1987 sklenil predsednik ZDA Ronald Reagan. Končala je nevarno oboroževalno tekmo med Rusijo, ki je nameščala svoje rakete za napad na zahodno Evropo, in ZDA, ki so v zahodni Evropi nameščale podobne rakete z imenom Pershing. Pogodba, ki je namenjena predvsem Evropi, saj gre za rakete dosega med 500 do 5500 kilometrov, državama prepoveduje posedovanje, proizvodnjo in testiranje jedrskih raket srednjega dosega. Zaradi te pogodbe so uničili okoli 2700 raket.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je dejal, da bi bila omenjena Trumpova odločitev »zelo nevarna poteza, ki je mednarodna skupnost ne le, da ne bi razumela, ampak bi jo resno obsodila.« Predsednik Odbora za mednarodne zadeve sveta Ruske federacije Konstantin Kosačev pa je dejal, da bi ta poteza ZDA »lahko izzvala vojno« in zahteval sklic varnostnega sveta OZN, da bi se pogovorili o »kritični situaciji.«

»Zahodni zavezniki ZDA bi morali sprejeti odločitev – ali da se odločijo za isto pot, kar bi lahko privedlo do nove vojne, ali pa da ostanejo na strani zdravega razuma in se odločijo po instinktu samoohranitve. Kajti komajda kdo bo preživel jedrski spopad, ki se nam približuje po enostranski odločitvi ZDA, da odstopi od sporazuma,« je napisal Kosačev na svojem Facebook profilu.

Ameriška poteza je utemeljena – deloma – tudi na grožnjah zaradi iste vrste raket, ki jih ima tudi Kitajska, ki pa s Gorbačov - Reaganovo pogodbo ni vezana. Toda časnik TIME opozarja, da ameriške zaveznike Južno Korejo ali Japonsko nič ne omejuje pri nameščanju takih v ZDA »prepovedanih« raket in bi to lahko brez težav naredile ter s tem ustvarile »protitežo« do Kitajske ali Rusije, ne da bi Združene države obenem izstopile iz sporazuma INF z Rusijo. Formalni razlog za ameriški odstop od pogodbe so ob tem domnevne »ruske kršitve«, ki pa jih ZDA sploh niso dokazale.

In celo, če bi Rusija s testiranjem kakšne »prepovedane rakete« prekršila INF, bi ZDA kvečjemu lahko odgovorile enako. Po svoje celo so že, saj so v ZDA prav tako začeli z razvojem podobnih raket. Nekaj povsem drugega pa seveda je razveljavitev pogodbe, ki omogoča, da se na obeh straneh meje med članicami zveze NATO in Rusije začnejo dejansko nameščati na stotine novih raket.

Pogodba INF je bila zato najbolj v interesu Evrope. In zato je udarec Donalda Trumpa tudi namenjen ne samo Rusiji, pač pa posredno tudi EU, s katero ima njegova država že tako ali tako vrsto nerešenih vprašanj, predvsem v zvezi s carinami.

ZDA trdijo, da Rusija krši dogovor zaradi razvoja izstrelka Novator 9M729. Trumpova administracija je nato storila podobno in začela razvijati podobne izstrelke. To ni nedovoljeno – prepovedano je samo testiranje in uvajanje v oborožitev. Strokovnjaki pa opozarjajo na posledice.

Jeffrey Lewis, strokovnjak za jedrsko oborožitev James Martin Centra za študije preprečevanje razširjanja orožja v Montereyu (Kalifornija) trdi, da ZDA z razveljavitvijo sporazuma ne bodo dobile ničesar. »To je napaka. Rusija je pogodbo prekršila, mi pa bomo prevzeli odgovornost za njeno popolno razveljavitev? Zakaj bi Putinu naredili uslugo?«

Lewis verjame, da takoj zatem ZDA ne bodo namestile nove rakete – Rusija pa jih bo. Moskva pa bo takoj pospešila razvoj raket Novator 9M729 in podobnih.

"Resnično tveganje bodo nosili evropski zavezniki," v časniku Time opozarja Kingston Reif, direktor programa razoroževanja v Zvezi za nadzor orožja. »To bo odstranilo vse ovire pri proizvodnji in nameščanju nezakonitih ruskih izstrelkov, s tem povečalo nevarnosti za naše zaveznike, ki bodo v dometu izstrelkov, ZDA pa bodo odgovorne za uničenje sporazuma, kar bo povzročilo nov razdor med nami,« opozarja strokovnjak.

Povedano drugače – po tem, ko se bo Evropa znašla pod še večjo nevarnostjo se bo morala pričeti še bolj oboroževati – ali pa z Rusijo najti drugačne oblike sodelovanja, ki bodo odpravili ali zmanjšali nevarnost vojne. Ameriška poteza zato dolgoročno Evropo potiska v smer Rusije.

In to zato, ker bodo nevarnosti seda večje. Pogodba INF je bila sprejeta zato, ker je tedanja Sovjetska zveza imela možnost, da rakete, kot so SS-20 na mobilnih rampah odpeje v neznano, nato pa izstreli, tako da tarče dosežejo v manj kot šestih minutah. ZDA so podobno lahko naredile s svojimi Pershingi II.

Kratek odzivni čas pa je politikom dal skorajda nič časa za odločitev. Morali bi se odločiti v trenutku (ali naj ukažejo nasprotni napad ali ne) to pa je povečevalo možnost, da pride celo do vojne "po pomoti". Tudi strokovnjak za jedrske izstrelke Jon B. Wolfsthal, ki je delal za nacionalni varnostni svet v času predsednika Obame je prepričan, da bo Trumpova poteza »zastrupila izvor jedrske stabilnosti.«

O tem nas uči tudi preteklost. George Bush in Vladimir Putin sta se prav na Bledu neuspešno pogajala o tem, ali naj ZDA izstopijo iz sporazuma o omejevanju antibalističnih izstrelkov (ABM) ali ne. ZDA so istega leta 2002 naredile tragično napako in enostransko izstopile iz sporazuma ter zgradile svoj »ščit.« Formalno zaradi Severne Koreje in Irana, v resnici pa zaradi Rusije in Kitajske.

Rezultat je bil, da je prav letos Rusija pokazala nove rakete, celo take z »jedrskim pogonom«, ki lahko zaradi izjemno visoke hitrosti prebijejo vsak ameriški ščit, supersonične izstrelke, »ubijalce letalonosilk« in podobne pa je razvila tudi Kitajska.

Svet je bolj nevaren, pri tem pa smo Evropejci prav zaradi takih potez v še večji nevarnosti kot Američani.