Neenotna Bosna: Hrvat proti vitalnemu interesu Hrvaške, Srb za, v ozadju pa politična trgovina z mostovi

Bosna in Hercegovina je še enkrat dokazala, da je zelo – blago rečeno – nenavadna država. V državi je trenutno glavna tema most na Pelješac.

Le-tega v skladu s sporazumom s Hrvaško že gradijo kitajski investitorji, denar je prispevala celo Evropska Unija, vendar je zadeva sporna, saj po oceni organov BiH most tej državi onemogoča dostop do odprtega morja.

Znano je, da ima BiH »izhod na morje« samo pri Neumu, kjer tudi »seka« celinsko hrvaško. Po eni strani je torej velik nacionalni interes hrvaške, da ima prometno zvezo znotraj države neodvisno od sosednje države, po drugi strani pa ima tudi BiH legitimne interese, da zaščiti izhod na odprto morje.

To si prizadevajo zlasti bošnjaški predstavniki v organih BiH.

Toda sedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega – da BiH kot država sproži spor proti Hrvaški sta podprla tako hrvaški in bošnjaški član predsedstva, proti pa je bil – zaradi zaščite nacionalnih interesov Republike srbske, ki seveda sploh nima stika z morjem – srbski član predsedstva BiH.

Za sklep, da se v primeru neuspelih pogajanj s Hrvaško (kar je verjetno) sporno vprašanje razreši pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ) sta namreč glasovala člana predsedstva BiH Željko Komšić (Hrvat) in Šefik Džaferović (Bošnjak) medtem ko je bil predsedujoči predsedstva BiH Milorad Dodik proti tej odločitvi. Da bi bil sklep najvišjega organa v državi veljaven pa je potrebno soglasje vseh članov predsedstva BiH.

Tako da je v tem primeru prišlo do nenavadne situacije, kjer je celo Hrvat iz BiH na najvišjem položaju v državi glasoval proti »vitalnemu nacionalnemu interesu sosednje Hrvaške«, medtem ko je ta interes podprl najvišji predstavnik Srbov v BiH.

S tem je, kot piše Krešimir Žabec v Jutarnjem listu, Milorad Dodik najverjetneje onemogočil tožbo BiH proti Hrvaški pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ).

Da bi to dosegel, se je moral pozvati na »ogroženost vitalnega nacionalnega interesa srbskega naroda v BiH.« To mu omogoča Daytonski sporazum, ki je ustava BiH.

Pri tem pa je imel Dodik tudi nekaj argumentov – opozoril je, da izgradnjo mosta financira tudi EU in bi tako BiH prišla v spor tudi z njo, ob tem pa ga gradijo kitajski investitorji, kar bi za BiH prav tako lahko imelo težje posledice.

Odločitev Dodika bi sedaj lahko preglasovala skupščina Republike srbske – druge entitete v BiH (ob Federaciji BiH z muslimansko-hrvaško večino prebivalstva) – kar pa je malo verjetno. Bošnjaki napovedujejo, da se bodo »borili za to, kar nam pripada« ne glede na to, kaj bodo odločili poslanci v srbskem delu BiH.

Vidni pa so tudi obrisi politične trgovine na ravni republika srbska-Hrvaška. Dodik je namreč opozoril, da je Hrvaška po desetih letih od podpisa končno pravkar končno pričela tudi z izgradnjo mosta pri Gradiški, ki je pomemben za povezovanje Republike srbske s Hrvaško in Evropo.

In prav zaradi tega mosta je Dodik že pred letom dni onemogočil, da bi parlament BiH sprožil spor s Hrvaško.

Za zunanje opazovalce to pomeni, da se v BiH res ne ve, »kdo pije in kdo plača.« Za državljane BiH pa je to dogajanje nekaj povsem vsakdanjega.