Izetbegović: most na Pelješac, če uredimo meje s Hrvaško

Bošnjaški član predsedstva Bosne in Hercegovine Bakir Izetbegović je ponovil uradno stališče BiH, da Hrvaška ne more graditi mostu proti polotoku Pelješac, dokler ne bodo rešili spora o meji med državama, vključno z izhodom BiH na odprto morje. Kljub odprtim vprašanjem je ocenil, da so odnosi med državama dobri.

Izetbegović je v pogovoru za novičarski portal klix.ba spomnil, da imajo institucije v BiH enotno, jasno in obvezujoče stališče že od leta 2007, ko je predsedstvo BiH uradno od Hrvaške zahtevalo, naj ustavi gradnjo mostu, dokler ne bodo določili meje med državama in dostopa BiH do odprtega morja. Povedal je, da so v preteklih desetih letih večkrat obvestili Hrvaško o svojih stališčih.

"Stališče je potrdil tudi predstavniški dom parlamenta BiH pred mesecem dni, ko je od sveta ministrov BiH zahteval, naj Hrvaški pošlje diplomatsko noto, da ustavi vse dejavnosti glede gradnje mostu, dokler ne bo doseženo soglasje obeh držav," je izjavil Izetbegović. Poudaril je, da to ni stališče ene stranke, enega voditelja ali enega naroda v BiH.

Spomnil je, da imajo hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović in del poslancev drugačno stališče, "a to ne pomeni, da država BiH nima enotnega stališča". Čoviću in poslancem je sporočil, naj svoje stališče tudi uradno predstavijo, ker bosta svet ministrov in predstavniški dom parlamenta dodatno obravnavala vprašanje mosta na svojih sejah.

Izetbegović je sicer ocenil, da so odnosi s Hrvaško "načeloma dobri", a obstaja vrsta odprtih vprašanj, ki jih je po njegovem mnenju "končno treba začeti reševati".

Povedal je, da od Hrvaške pričakuje razumevanje in upoštevanje interesov BiH, tudi ko gre za most proti Pelješcu.

"Pričakujemo, da ne ignorirajo naše pravice do dostopa do odprtega morja ter da uredimo vprašanje meje in razmejitve na morju, kot tudi, da nam začnejo plačevati vodo iz akumulacije Buškega jezera, ki jo uporablja hidroelektrarna Orlovac ter da Hrvaška vrne objekte, ki so bili pred vojno v lasti BiH," je še povedal Izetbegović.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na današnjem posvetovanju s hrvaškimi diplomati v Zagrebu izpostavil pomembnost izgradnje mostu na Pelješac tudi v kontekstu pridobitve denarja iz evropskih skladov. Gre za enega strateških hrvaških projektov, ki je eden največjih, ko gre za financiranje iz skladov EU. Evropska komisija je zanj letos odobrila 357 milijonov evrov, most pa naj bi zgradili do leta 2021.

Plenković je prejšnji teden potrdil, da bodo nadaljevali s pripravami za začetek gradnje mostu, ki jo načrtujejo letošnjo jesen. Povedal je, da so se o mostu pogovarjali tudi na julijski skupni seji vlad Hrvaške in BiH v Sarajevu ter da most ne bo preprečil plovbe vsem vrstam plovil pri Neumskem zalivu.

Sporno ozemlje, ki si ga lastita obe državi, so skrajni zahodni vrh polotoka Klek, ki leži med obalo in polotokom Pelješac ter zapira Neumski zaliv, kot tudi dva kamnita otočka pred južno obalo Kleka.

Hrvaška in BiH sta sicer dosegla sporazum o meji med državama na podlagi dogovora nekdanjih predsednikov držav Franje Tuđmana in Alije Izetbegovića leta 1999. Tuđman je sporno ozemlje prepustil BiH, česar potem sabor ni želel ratificirati, češ da je bilo sporno ozemlje glede na sklepe Avnoja del Hrvaške.