Bošnjaški poslanci tudi za arbitražo glede mosta na Pelješac

Pri reševanju bosansko-hrvaškega spora o mostu na Pelješac je mogoča tudi arbitraža, podobna tisti pri določanju meje med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu, je dejal predsednik Glavnega odbora SDA Halid Genjac.

Spor v zvezi z gradnjo mosta do polotoka Pelješac med Bosno in Hercegovino se bo znova razplamtel, pri njegovem reševanju pa je mogoča tudi arbitraža, podobna tisti pri določanju meje med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu, je danes dejal predsednik Glavnega odbora vladajoče bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA) Halid Genjac. Genjac je napovedal, da se bo SDA pridružila zahtevi, ki jo je v parlamentu postavila opozicija, da se namreč projekt Pelješkega mosta zaustavi, vse dokler se ne reši odprto vprašanje morske meje pri neumskem zalivu.

BiH ni nikoli pristala na izgradnjo mosta

Na izredni strankarski konferenci v Sarajevu je Genjac dejal, da BiH nikoli ni dala uradnega pristanka k izgradnji mosta preko Pelješca in da prav tako niso točni argumenti o tem, da naj bi se most gradil v hrvaških mednarodnih vodah, saj je področje med Komarno in Pelješcem, kot so ocenili v SDA, pravzaparav področje, ki predstavlja "mednarodni koridor"  za dostop BiH odprtemu morju. „BiH nikoli ni dala soglasja za izradnjo Pelješkega mosta. Brez tega pa je takšna gradnja nezakonita in predstavlja kršitev mednarodnih konvencij, še posebej pa Konvencije o pravu morja", je dejal Genjac.

Hrvaška sicer namerava začeti graditi dolgo načrtovani most na polotok Pelješac letos jeseni, okoli 2,5 kilometra dolg most pa nameravajo zgraditi v treh letih in pol. Najprej naj bi zgradili most na polotok, nato pristopne ceste do mostu in na koncu obvoznico pri Stonu, ki leži na stičišču Pelješca s celino. Celoten projekt naj bi končali najpozneje leta 2022. V primeru izostanka mednarodnih kreditov naj bi most zgradili s sredstvi države. Za Hrvaško ima izgradnja mosta tudi geopolitičen pomen, saj je Hrvaška obala sedaj povezana preko majhnega področja BiH pri Neumu, kjer ima BiH svoj edini stik z Jadranskim morjem. 

S tem cestna povezava do skrajnega juga Dalmacije ne bi več potekala čez ozemlje Bosne in Hercegovine, novi objekt pa naj bi olajšal in pospešil tudi pretok ljudi in blaga na tej poti. Most naj bi stal približno 420 milijonov evrov, del projekta pa je tudi posodobitev približno 30 kilometrov cest. Izgradnja mosta se je sicer že začela leta 2007, vendar je bila nato uradno zaradi gospodarske krize - neuradno pa tudi zaradi spora z BiH - prekinjena leta 2012.

Celo brez mednarodnopolitičnih težav bi bila izgradnja mosta velik izziv - razpon 2400 metrov je drugi največji za to vrsto visečih mostov v Evropi, podlaga za temelje je izrazito slaba, lokacija mosta pa je podvržena delovanju vetrov in se nahaja v območju visoke seizmične aktivnosti. Temelji mosta bi morali biti zato do 100 metrov globoki. Z izgradnjo mosta pa se ob tem ne strinja niti BiH, ki vidi most kot oviro za plovbo večjih ladij do obale BiH. S Hrvaško pa ta država prav tako še vedno ni dosegla dogovora o kopenskih mejah.

V začetku avgusta so poslanci parlamenta BiH številnim politikom in predstavnikom mednarodne skupnosti poslali poseben dokument, v katerem nasprotujejo hrvaški izgradnji mosta na Pelješac. Dokument naj bi po navedbah TV Hayat dobili Valentin Inzko, visoki predstavnik v BiH, Federica Mogherini, visoka predstavnica za zunanjo politiko EU, ter različni organi EU. V dokumentu piše, da Hrvaška z mostom "reže" BiH na dva dela, ji preprečuje dostop do mednarodnih voda in krši Konvencijo OZN o pravu morja.

Proti "neškodljivemu prehodu"

"Ob tem Hrvaška nasilno vsiljuje izgradnjo mosta na Pelješac in tako fizično in mednarodnopravno moti, omejuje in preprečuje edino ozko pomorsko zvezo Bosne in Hercegovine z mednarodnimi vodami in ostalim državami sveta. Na ta način ogroža mir, suverenost, stabilnost, obrambno pripravljenost in svoboden razvoj in obstanek Bosne in Hercegovine kot pomorske države," piše v dokumentu bosanskih poslancev. Opozarjajo pa tudi, da hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković s svojimi trditvami o tem, kako hrvaška dela vse "v skladu z mednarodnim pravom in duhom dobrososedkih odnosov" v resnici "zavaja hrvaško javnost in vse institucije BiH in Evropske komisije." Člani bosanskega parlamenta nameravajo od Hrvaške zahtevati, da "preneha napadati suverenost Bosne in Hercegovine kot pomorske države in preneha z vsemi aktivnostmi za izgradnjo nelegalnega in politično nasinega projekta mosta na lokaciji Komarna – polotok Pelješac“.