ponedeljek, 03. marec 2025 leto 30 / št. 062
Migranti v OZN dobili še en, prelomen argument, ki jim zagotavlja pravico do dostojne preselitve

Migranti in begunci so v OZN dobili še en argument, ki jim zagotavlja pravico do preselitve.
Prelomna odločitev Odbora OZN za človekove pravice pomeni, da bodo morale pri odločanju o zavrnitvi migrantov države upoštevati nov vidik pravice do življenja.
Po novem bodo namreč vlade morale vzeti v obzir tudi klimatsko krizo, ko bodo odločale o morebitnih deportacijah beguncev oziroma migrantov, ki bodo v državah gostiteljicah prosili za azil.
Sending back climate refugees may violate right to life - U.N. body
— TransAfricaRadio (@TransAfrica872) January 21, 2020
Read all here: https://t.co/VRax17L5gi pic.twitter.com/ghgvcTAD31
To bi, kot napoveduje Reuters, lahko utrlo novo pot za prihodnje primere klimatskih beguncev.
Odbor OZN je sicer odločal v primeru Ioane Teitiota, prebivalca otoka Kiribati v Pacifiku, ki je leta 2016 tožil Novo Zelandijo, ki je zavrnila njegovo argumentacijo, da je sam »klimatski begunec.«
Teitiota je emigriral v Novo Zelandijo leta 2007 in zaprosil za status klimatskega begunca potem, ko mu je iztekel vizum leta 2010.
Trdil je, da so ga učinki klimatske krize in vse višje ravni morja na domačem otoku prisilile v emigracijo. Septembra leta 2015 so ga kljub temu deportirali na Kiribati.
Odbor OZN je sicer pritrdil odločitvi Nove Zelandije, da deportacija prosilca za azil na Kiribati zanj ni predstavljala neposredne nevarnosti, vendar se je strinjal, da degradacija okolja in okoljske spremembe predstavljajo ene od najhujših nevarnosti, ki ogrožajo življenja ljudi.

»Brez čvrstih naporov držav in mednarodne skupnosti bi lahko okoljske spremembe v državah, v katere se begunci vračajo, lahko le-te izpostavile kršitvam njihovih pravic,« je sklenil odbor.
To pa bi od držav gostiteljic zahtevalo, da begunce ne vračajo v države, v katerih bi jim lahko pretile nevarnosti. Odbor je dodal, da je nevarnost, da se zaradi okoljskih sprememb celotna država potopi pod vodno gladino tako velika, da dostojanstveno življenje ne bi bilo mogoče niti neposredno pred tem dogodkom.
To pa odpira novo pravno pot tudi za prihodnje klimatske begunce. Vračanje klimatskih beguncev v države, kjer je njihovo življenje ogroženo bi bilo namreč v nasprotju s pravico do življenja.
The UN making decisions ...Climate refugees cannot be sent back home, UN rules in landmark decision.https://t.co/rhLgdBaFNu
— Student of Wisdom (@Lawsomesq) January 21, 2020
via @GoogleNews
Kiribati ima sicer okoli 110.000 prebivalcev, z nadmorsko višino 2 metra nad gladino morja pa predstavlja eno od območij na Zemlji, kjer klimatske spremembe najbolj ogrožajo prebivalce države.
Nova Zelandija in Avstralija, dve najbolj razviti državi tega dela sveta sta se doslej sicer upirali pozivom, da spremenita imigracijska pravila v korist ljudi z otokov v Pacifiku, razseljenih zaradi okoljskih sprememb.
Odločitev odbora OZN države sicer še ne obvezuje, vendar odpira pot prihodnjim klimatskim beguncem.
»Odločitev je vzpostavila globalni presedan«, je opozorila Kate Schuetze, raziskovalka za področje Pacifika v Amnesty International (AI).
Climate refugees cannot be forced back home https://t.co/XjnPMKn9jn via @smh
— Sera Lewanuya (@SLewanuya) January 21, 2020
»Odločitev pomeni, da bo država postala kršilka mednarodnih obveznosti, če bo zavrnila prošnjo za azil nekoga, katerega življenje je – zaradi okoljske krize – ogroženo v njegovi državi in bi bil lahko izpostavljen krutemu, nehumanemu in človeka nevrednemu ravnanju,« je opozorila raziskovalka AI.
Climate refugees with legitimate fears cannot be turned away, United Nations says in landmark ruling https://t.co/nymi0LScK4
— Frankie (@FrankieFante66) January 21, 2020
Kot je povedal Anote Tong, predsednik omenjenega otočja, ki ga sestavlja 33 otokov in koralnih grebenov, se bodo okoljske migracije z otočja v večji meri pričele prav leta 2020.
Ljudje se morajo pripraviti na to, da migrirajo »z dostojanstvom«, navaja predsednik.
Med državami sveta je sicer za zdaj le Fiji ogroženim prebivalcem Kiribatija omogočil preseljevanje.