Morje poplavlja slovenska mesta, to pa je samo začetek: do konca stoletja bodo poplavljeni domovi 630 milijonov ljudi

Slovensko obalo, pa tudi ostala področja ob Jadranskem morju še vedno zalivajo velike količine morske vode.

V Italiji so najbolj prizadete Benetke, morje je zalilo in doloma uničilo kar sedem zgodovinskih spomenikov, v Splitu je voda vdrla tudi v Dioklecijanovo palačo ...

Nič bolje ni v Sloveniji. Višina morja na slovenski obali še vedno narašča. V Izoli in Piranu so prav zato že pred 8. uro zjutraj sprožili opozorilno sireno pred visokim plimovanjem. Nivo vode je nekaj manjši kot pred dvema dnevoma, še vedno pa so poplavljene ulice in trgi tik ob obali.

Visoko plimovanje so napovedovali že več dni... včasih so vse hiše v #Piran-u bile zaščitene z U profili, pa deskami, pa zadaj peščene vreče. To so imeli vsi doma pripravljeno. Danes redko kdo ima to
Egon Štibilj, Civilna zaščita#obala #plimovanje #poplave pic.twitter.com/nezMVKfhZz

— S.O.S. (@kriznimenedzer) November 13, 2019

Samo v piranski občini so razdelili več kot dva tisoč protipoplavnih vreč.

Visoko plimovanje morja v noči na sredo je najhuje prizadelo Izolo in Piran, skupno pa so gasilci opravili okoli 60 intervencij. Po podatkih Arsa je bila torkova najvišja zabeležena višina morja na merilni postaji v Kopru s 373 centimetri najvišja od novembra 1969.

Nekateri takšno plimovanje pripisujejo naravnemu dogajanju, vendar pri tem ni mogoče mimo znanstvenih podatkov o tem, da gre za pojav, ki ogroža ves svet.

Prav nedavno je bila namreč objavljena nova raziskava organizacije Climate Central, ki je dramatično spremenila dosedanje napovedi o dvigovanju morja zaradi klimatskih sprememb.

Research published in Nature Communications, and reported by the Guardian, finds “land that is currently home to 300 million people will flood at least once a year by 2050 unless carbon emissions are cut significantly and coastal defences strengthened”. https://t.co/qsyl0LbOJT

— IGES-Institute for Global Environmental Strategies (@IGES_EN) November 7, 2019

Gladina morja bi se v 21. stoletju lahko dvignila – kot posledica podnebne krize – od 0,6 do 2,1 metra, s čimer več sto milijonom ljudi grozi, da bodo izgubili domove, ocenjuje najnovejša študija, ki je bila objavljena v reviji Nature Communications.

Link for Nature Communications article https://t.co/0Zhe85R0KB New 'digital elevation model' indicates "up to 630 M people live on land below projected annual flood levels for 2100, and up to 340 M for mid-century, versus roughly 250 M at present."

— Andrew Norton (@andynortondev) October 30, 2019

To pomeni, da bi do leta 2050 obalna območja, kjer zdaj živi približno 300 milijonov ljudi, lahko redno poplavljalo vsako leto, do leta 2100 pa bi se površine, na katerih trenutno prebiva še 200 milijonov ljudi, lahko znašle pod nivojem plime.

By 2050, #SeaLevelRise will push average annual coastal floods higher than land that is now home to 300 million people, according to a Climate Central study published today in @NatureComms Full report on the findings at: https://t.co/GHJR5jTRca #ClimateChange pic.twitter.com/r6llU7AEm3

— Climate Central (@ClimateCentral) October 29, 2019

Skupaj bodo do leta 2100 poplavljena področja prizadela okoli 640 milijonov ljudi, če se izpusti ogljikovodikov ne bodo zmanjšali.

Raziskovalci so višino vode ugotavljali s pomočjo satelitskih podatkov, hkrati pa so sedaj prvič uporabili umetno inteligenco, da bi upoštevali napake v prejšnjih modelih ameriške agencije Nasa, ki so preveč upoštevale nagib.

Nova analiza kaže, da že v tem trenutku 110 milijonov ljudi živi pod nivojem plimovanja – do sedaj pa so ocenjevali, da je takšnih le 28 milijonov ljudi.

Okoli 250 milijonov ljudi pa je v nevarnosti letnih poplav – doslej pa so menili, da to velja za 65 milijonov ljudi.

This is what the #ClimateCrisis looks like in the #US right now.

23/Aug/2019:

New in Nature Communications: "As global temperatures continue to rise, 100-year floods could become annual occurrences in parts of the United States"https://t.co/pQJ9lEjeet pic.twitter.com/aJ9dvd1HTp

— David Windt (@DavidLWindt) September 17, 2019

Tudi Slovenija pa je na tem področju zelo zaspala, kar kaže že pogled na slovenski vozni park, kjer je električnih avtomobilov še vedno samo za vzorec.

Čeprav promet prispeva kar okoli tretjine toplogrednih plinov.

Dvig morja je oziroma bo posledica globalnega segrevanja in taljenja ledenikov od Himalaje pa do Antarktike.

»Ogroženih je več ljudi, kot smo mislili. Prišli smo v svet, kjer se bo višina morske gladine dvigovala ne samo desetletja, ampak stoletja …« opozarja Benjamin Strauss, eden izmed soavtorjev študije in direktor neprofitne organizacije Climate Central. Dodal je, da morajo najbolj ogrožena območja sprejeti takojšnje ukrepe, da bi se izognila »gospodarski in humanitarni katastrofi«.

Pri tem 70 odstotkov najbolj ogroženih ljudi živi v osmih azijskih državah: na Kitajskem, v Bangladešu, Indiji, Vietnamu, Indoneziji, Tajski, na Filipinih in Japonskem, navaja CNN ugotovitve študije.

#environment #ClimateChange #Kolkata According to a study published in journal ,Nature Communications , nearly 250 million people around the world currently live on land that may go below water levels during annual floods. pic.twitter.com/GmHoQOwyiW

— VIKASH KUMAR (@yasVEENA) November 2, 2019

Med mesti so najbolj ogrožena Šanghaj, Tiandžin, Hongkong, Hanoj, Daka in Kalkuta.

Ogrožene so še druge države, med njimi tudi Brazilija in Združeno kraljestvo.

In vse bolj očitno je, da klimatske spremembe ogrožajo tudi Slovenijo, ki jo glede okoljevarstvenih načrtov Evropska komisija ocenjuje - kot eno od najslabših držav v EU.