Katastrofalne požare v Avstraliji širijo tudi leteči piromani - »ognjeni sokoli«

Medtem ko se na severu ZDA in v Kanadi borijo z nizkimi temperaturami, se Avstralija bori z rekordno visokimi temperaturami in uničujočimi požari. In kakor da težave z vremenom same po sebi ne bi bile dovolj, se morajo gasilci v Avstraliji sedaj ukvarjati še s prastaro vrsto »letečih požigalcev«, in "letečih piromanov", ki namerno širijo ogenj po državi.

Študija potrdila starodavno izročilo aboriginov

Nova znanstvena študija je namreč potrdila več deset tisoč let stara spoznanja, ki so jih na podlagi svojih opazovanj iz roda v rod prenašali avstralski domorodci. Avstralski domorodci namreč opisujejo običajno sicer precej neznano ravnanje ptičev, imenovanih »ognjeni sokoli«, ki razširjajo požare tako, da s svojimi kljuni in kremplji poberejo smodeče se paličice in jih nato odmetavajo v tistih delih pokrajine, kjer je verjetnost požara največja.

Med leteče vrste požigalcev spadajo najmanj tri vrste ptičev. »Črni zmaj« (Milvus migrans), »Pojoči zmaj« (Haliastur sphenurus), in »Rjavi sokol« (Falco berigora). Opazovanje njihovega početja seveda ni lahka naloga, še posebej takrat, ko gorijo požari. In čeprav so avstralski aborigini dolgo časa opozarjali na omenjeno prakso ptičev, je glede tega spoznanja, kot pojasnjuje nova znanstvena študija, med strokovnjaki in uradniki vladal »uradni skepticizem«, to pa je po drugi strani preprečevalo učinkovito upravljanje z zemljišči in načrtovanje obnove požganih površin.

In čeprav se zdi »bombardiranje« pokrajine s smodečimi paličicami s strani ptičev za mnoge šokantno spoznanje, raziskovalci trdijo, da je takšno ravnanje ptičev resnično dokumentirano v tisočletjih, ki so za nami.

»V resnici nismo ničesar odkrili. Večino podatkov, na podlagi katerih smo delali, smo dobili s pomočjo aboriginskih ljudstev. Oni ta fenomen poznajo že najmanj 40 000 let in morda še dlje časa,« je za National Geographic pojasnil geograf Mark Bonta. Po podatkih raziskovalne skupine se »ognjeni sokoli« v stotinah zberejo ob »ognjenih frontah«, kjer nato »poletijo v požare«, da bi tam pobrali smodeče se paličice in jih nato »transportirali« tudi kilometer daleč vstran in odvrgli na mesta, kjer v tistem trenutku še ni požarov.

»Očiten namen teh plenilcev je, da razširijo ogenj v predelih, kjer še ne gori – na primer na oddaljeni strani polja ob reki, ob cesti ali umetni prekinitvi, ki jo naredijo gasilci. In to zato, da bi z ognjem in dimom izvabili na plano svoj plen,« razkrivajo raziskovalci.

Ravnanje ptičev spominja na lov krdela volkov 

To ravnanje so lahko opazovali tudi sami raziskovalci, naredili pa so tudi številne intervjuje z ljudmi, ki so opazovali to početje ptičev. Zaradi takšnih »usmerjenih« požigov namreč nato plen ptičev – predvsem miši, podgane, kače in druge manjše živali, usmerjeno tečejo oziroma se plazijo proti določenemu področju, kje si priči nato organizirajo svojo pravo »ptičjo pojedino.«

Povod za raziskavo pa je bil avtobiografski zapis domačega aboriginskega zdravnika in aktivista Phillipa Waipuldanye Robertsa iz leta 1964. »Videl sem sokola, kako je s svojimi kremplji pograbil smodečo se paličico in jo odvrgel v svež šop suhe trave kilometer vstran, da bi nato skupaj z drugimi 'kolegi' ptiči čakal na paničen pobeg od ognja preplašenih glodalcev in reptilov,« je zapisano v avtobiografiji.

To »kriminalno dejanje ptičev« pa seveda zahteva tudi razmišljanje, naklep. Ljudje se že tisočletja sprašujejo, ali je to, kar počnejo ptiči res zavestno ravnanje ali pa ne? Znanstveniki so danes prepričani, da je na osnovi vseh pričevanj in opazovanj ptičev mogoče sklepati, da ne gre za naključje. Ne samo to – še bolj »strašljivo je dejstvo, da se ravnanje ptičev zdi dejansko koordinirano in da spominja na lov krdela volkov.«

»To ni slučajno. Za tem se skriva namen. Za tem ravnanjem se skriva razmišljanje, ki pravi, tukaj nas je nekaj sto in lahko bi imeli kosilo,« opozarja avstralski etnobiolog in ornitolog Bob Gosford. Vse torej kaže, da požare poleg ljudi na svetu zagotovo podtika še ena vrsta živih bitij – »ognjeni sokoli.« Z eno razliko: ogenj ostaja iznajdba človeka in ptiči ognjev sami nikoli ne »prižigajo«, pač pa zgolj razširjajo požare, ki že obstajajo.

Ne glede na to pa nova študija prinaša nova spoznanja. Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, ali so takšen pojav ornitologi opazili tudi v drugih delih sveta, na primer v Evropi. In prav tako je očitno, da je imel Alfred Hitchcock, režiser slavnega filma »Ptiči«, ki je ptičjim jatam v svojem kultnem filmu pripisal zelo podobne lastnosti – veliko bolj prav, kot smo si to morda doslej mislili.