Aborigini v Avstraliji živijo dlje, kot so domnevali doslej, kaže študija

Avtohtoni prebivalci aborigini v Avstraliji živijo že najmanj 65.000 let, kar je dlje, kot so znanstveniki domnevali doslej, je po poročanju tujih tiskovnih agencij pokazala študija, objavljena ta teden v znanstveni reviji Nature. Skupina arheologov je to ugotovila, potem ko so v jami na severu Avstralije izkopali nekatere predmete.

Avstralski aborigini že dolgo veljajo za člane najstarejše neprekinjene kulture na Zemlji, a strokovnjaki niso enotni glede tega, kdaj so prišli na območje Avstralije. Doslej so menili, da so tam od 47.000 do 60.000 let.

A skupina arheologov je med izkopavanji v regiji Kakadu v avstralski zvezni državi Severni teritorij odkrila nove dokaze, ki kažejo, da so aborigini na območju že precej dlje. Med drugim gre za doslej najstarejše kamnite sekire ter barve za poslikavo jam.

"To pomeni, da lahko določimo, kdaj je sodobni človek prišel na to območje iz Afrike, za kar doslej ni bilo veliko dokazov. Zdaj lahko z gotovostjo rečemo, da je v Avstralijo prišel pred 65.000 leti," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal vodja raziskovalcev Chris Clarkson z Univerze Queensland.

Najdeni predmeti tudi kažejo, da so ljudje na območje prišli pred izumrtjem avstralske megafavne oz. velikih živalskih vrst, kot so veliki vombati, kenguruji in kuščarji. Mnogo takih vrst je izumrlo v pleistocenu, znanstveniki pa si niso enotni glede vzroka za izumrtje.

Poleg časovne dimenzije so izkopanine pomembne tudi zato, ker razkrivajo dejavnosti ljudi v tistem času in njihov življenjski slog. Poleg sekir so arheologi našli tudi domnevno najstarejše naprave za mletje semen v Avstraliji ter kamnite osti, ki so jih domnevno uporabljali na puščicah. Med najbolj osupljive najdbe pa sodijo velike količine zmlete oker barve ter dokazi, da so na območju mleli okro. To je po navedbah znanstvenikov dokaz tehnološke razvitosti takratnih prebivalcev.