Kako je propadel najbolj amaterski državni udar v zgodovini

V ZDA so bili prepričani, da bodo že 30. aprila, kot piše Atlantic, lahko »matirali« venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Toda kmalu se je izkazalo, da smo bili priče najbolj amaterskem državnem udaru v zgodovini.

Torek se je začel z Guaidójem, ki je ob zori v vojaški letalski bazi prek Twitterja objavil video posnetek, obdan z vojaki in do nedavnega zaprtim opozicijskim politikom Leopoldom Lópezom, ki so ga varnostne sile očitno osvobodile hišnega pripora, kjer je prestajal kazen zaradi pozivanja k nasilnim demonstracijam. To pa je bilo tudi vse, kar je Guaido »dosegel.«

Samooklicani »predsednik« države, Juan Guaido, marionetna figura ZDA, je istega dne pozval vse podpornike k zadnji fazi »odstranitve Madura«. Res mu je uspelo osvoboditi svojega mentorja Leopolda Lopeza, ki so ga izpustili nekateri njemu privrženi pripadniki garde.

Za kakšno ceno, bomo šele izvedeli. Toda vojska je večinoma ostala na strani predsednika države Nicolasa Madura in do popoldneva je celoten poskus udara žalostno propadel, odpadniški vojaki in Lopez pa so že poiskali zatočišče v več tujih veleposlaništvih.

V spopadih je bilo ranjenih nekaj deset ljudi. López in njegova družina sta se zatem zatekla v špansko veleposlaništvo, dezerterji iz venezuelske vojske, ki so se postavili na stran marionetnega »predsednika« Guaidoja, pa so zaprosili za azil na brazilskem veleposlaništvu.

Kmalu zatem se je na televizijskih ekranih pojavil Nicolas Maduro in razglasil zmago nad uporniki.

Donald Trump, ki se je še istega dne navduševal nad prevratom v Venezueli, pa je prek Twitterja medtem že jezno napovedoval »popoln embargo« in sankcije Kubi, ker naj bi bile menda prav kubanske sile v Venezueli krive za preprečitev državnega udara.

Vse skupaj se je začelo celo tako amatersko, da je John Bolton, svetovalec predsednika ZDA za nacionalno varnost, že imenoval tri visoke venezuelske uradnike kot tiste, ki naj bi odstavili Madura. To naj bi bil obrambni minister Vladimir Padrino, predsednik vrhovnega sodišča Maikel Moreno in poveljnik predsedniške garde Iván Rafael Hernández Dala. Za njih je Bolton trdil, da so sodelovali v zapletenih pogovorih z venezuelsko opozicijo.

Vsi naj bi se strinjali, da »Maduro mora oditi.« V zameno naj bi jim Guaido izrekel amnestijo, ZDA pa bi razveljavile sankcije zoper njih. To je potrdil tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo.

Vsi naj bi nato podpisali še poseben »dokument.«

Vrhovno sodišča naj bi nato razglasilo ustavotvorno skupščino kot nelegitimno in s tem »legitimiziralo« nacionalno skupščino, ki je izvolila Guaidoja. Vojaški voditelji na čelu s Padrinom pa bi nato imeli pravno podlago za odstranitev Madura.

Toda »zaradi razlogov, ki še niso jasni, se to ni zgodilo včeraj,« je naposled moral priznati John Bolton. Po njegovi oceni so za vse to krivi »Kubanci.«

Vsi trije domnevni »uporniki« so namreč na dan udara izjavili svojo zvestobo ustavi in Nicolasu Maduru.

Kaos se je preselil celo v ZDA, saj so levičarski aktivisti v dogovoru z venezuelskimi diplomati, ki so morali zapustiti svoje veleposlaništvo, zasedli venezuelsko veleposlaništvo v ZDA. Na ta način preprečujejo »uradnikom« Guaidojeve marionetne vlade, da bi vstopili v prostore. Po ameriški zakonodaji pa je deložacija mogoča samo po končanem pravnem postopku – ki pa lahko traja še dolgo časa.

Kaotičen »puč« so karikirali tudi v Counterpunchu: »V trenutku, ko se je Guaido pojavil na mostu v Caracasu ob boku opozicijskega voditelja Leopolda Lopeza, ki so ga prebegli venezuelski vojaki menda izpustili iz hišnega pripora, v katerem je bil zaradi obsodbe zaradi vzpodbujanja nasilja, je Guaidojev poskus, da naredi udar s televizijsko sliko zaigranega udara že razpadal povsod okoli njega.«

Številni vojaki naj bi bili namreč zavedeni na »napačno stran« s strani svojih nadrejenih častnikov, ko pa so uvideli, da bi morali streljati na svoje tovariše, pa so Guaidoja preprosto zapustili.

Kmalu zatem so častniki, ki so bili na strani Guaidoja, že pričeli vstopati v tuja veleposlaništva, kjer so prosili za politični azil. Opozicijski voditelj Lopez se je najprej zatekel v čilsko veleposlaništvo, nato pa se je zatekel v »lepše in morda bolj varne prostore španskega veleposlaništva.«

Celotna šarada še najbolj spominja na državni udar iz leta 2002, ko so ZDA poskusile zrušiti z oblasti Huga Chaveza. V obeh primerih pa so vodilni ameriški mediji res širili »lažne novice.«

V zadnjem primeru o tem, da je Madurovo letalo že bilo na pisti, pripravljeno, da ga evakuira na Kubo, da je puč uspel in da je vojska na strani Guaidoja. Gre za »sramoten prikaz delovanja vodilnih medijev«, ki je dober primer »čiste propagande«, ocenjuje Counterpunch.

Predsednik Maduro je medtem zamenjal vodjo obveščevalne agencije oziroma tajne policije Sebin in na položaj znova imenoval Gustava Gonzaleza Lopeza.

Lani ga je zamenjal z Manuelom Christopherjem Figuero, vendar je Maduro opravil novo menjavo po pismu Figuere, ki je zaokrožilo po spletu, v katerem je vodja tajne policije sporočil, da je bil vedno zvest Maduru, vendar da je zdaj zaradi korupcije napočil čas za obnovo države.

Bolivija, Kuba in Rusija, ki podpirajo Madura, pa so medtem že obsodile poskus Guaidojevega državnega udara in vmešavanje ZDA v notranje zadeve Venezuele.

In da ne pozabimo - to marioneto, Juana Guaidoja, je »prepoznala« tudi vlada Slovenije. Ker naj bi si menda ta politik, ki nikoli ni bil izvoljen za predsednika, prizadeval »za nove volitve.«

Vidimo, kako. Pravkar je izvedel propadli puč.

To so torej vrednote, ki jih podpira tudi Slovenija.

Ampak - zakaj so potem v Sloveniji obsodili Andreja Šiška, ki je bil s svojo »vardo« zelo daleč od tega, kar je pravkar poskusil narediti s slovenske vlade podprti Juan Guaido?