REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Sestanek o vojaški invaziji na Venezuelo je tako skrivnosten, da je nastala panika, ko se je zanj izvedelo …

Sestanek o vojaški invaziji na Venezuelo je tako skrivnosten, da je nastala panika, ko se je zanj izvedelo …Venezuelska vojska

Ameriški think tank je organiziral tajno srečanje o Venezueli, na katerem so južnoameriški in najvišji uradniki ZDA razpravljali o uporabi vojaške sile v tej državi, je za televizijo RT dejal raziskovalni novinar Max Blumenthal.

Blumenthalu je uspelo dobiti tudi seznam uradnikov, udeležencev tajne okrogle mize, ki je potekala za zaprtimi vrati 10. aprila.

Sestanek, ki so mu nadeli naslov »Ocenjevanje uporabe vojaških sil v Venezueli«, je organiziral Center za strateške in mednarodne študije (CSIS), »think tank« s sedežem v Washingtonu.

Administracija aktualnega ameriškega predsednika Trumpa resno preučuje možnosti za vojaško intervencijo v Venezueli.

Udeleženci so Blumenthalu potrdili, da je srečanje, ovito v tančico skrivnosti, že končano, čeprav je kot datum okrogle mize naveden šele 20. april. To zato, da bi se »zabrisali sledovi« in sestanek prikril pred očmi javnosti, kar organizatorjem naposled vendarle ni uspelo …

Kljub dejstvu, da je njihovo početje razkrito, udeleženci skrivnostnega sestanka niso želeli razkriti veliko podrobnosti ne o sami razpravi in ne o sprejetih odločitvah.

In - kdo so snovalci napada na Venezuelo?

Seznam gostov na tajni okrogli mizi za rušenje Madurove oblasti v Venezueli.

»Govorili smo o vojaških možnostih v Venezueli,« je na kratko povedala Sarah Baumunk, raziskovalka Ameriškega programa CSIS, in dodala, da ji nikakor »ni prijetno odgovarjati na takšna vprašanja«, na kar je vztrajnega Blumenthala odslovila tako, da je jezno treščila telefonsko slušalko.

Drugi udeleženec, Santiago Herdoiza, raziskovalec zaposlen pri mednarodni strateški družbi Hills & Company, je dejal le, da je šlo za »sestanek zaprtega tipa«.

»Udeleženci so postali zelo živčni, ker je nekdo iz medijev izvedel za obstoj tega srečanja. To je bil sestanek na visoki ravni z najpomembnejšimi odločevalci v Washingtonu, ki so bili dejavni tudi pri oblikovanju politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Venezueli in so prav gotovo želeli, da bi tako sam sestanek kot njegovo vsebino ohranili čim bolj za zaprtimi vrati,« poudarja ameriški raziskovalni novinar.

Blumenthalovo razkritje pa je pristen dokaz, da administracija aktualnega ameriškega predsednika ta trenutek resno preučuje možnosti za vojaški poseg oziroma intervencijo v Venezueli, potem ko so vsi drugi mehanizmi (med ostalim poziv poveljnikom venezuelske vojske, da naj zamenjajo stran), ki jih je želel izrabiti Trump - neslavno propadli.

Tudi seznam udeležencev tokratnega »tajnega snidenja« je resnično impresiven, ker je t. i. okrogla miza, ki je tehtala, kako izvesti državni udar v Caracasu in zrušiti izvoljenega predsednika Nicolasa Madura na enem mestu zbrala nekdanje in sedanje vojaške in civilne uradnike iz ZDA in Južne Amerike, predstavnike USAID in Organizacije ameriških držav (OAS) ter analitike iz različnih »možganskih trustov«.

Najpomembnejši udeleženec tajnega sestanka, na katerem je z navzočimi uradniki načrtoval napad na Venezuelo je bil admiral Kurt Tidd, ki je do nedavnega vodil južno poveljstvo mornariških sil ZDA.

Bilo je navzočih tudi več oseb, ki jih je na sestanek napotil samooklicani začasni predsednik Venezuele Juan Guaido.

Verjetno je bil najpomembnejši udeleženec sestanka admiral Kurt Tidd, ki je do nedavnega vodil južno poveljstvo mornariških sil ZDA.

Admiral Kurt Tidd (levo) in razvpiti diplomat Roger Noriega (desno)

Ob njem je bil tudi diplomat Roger Noriega iz American Enterprise Institute, čigar dejavnosti segajo daleč nazaj, vse do afere Iran-Contra, političnega škandala, ki se je zgodil med drugim mandatom 40. ameriškega predsednika Ronalda Reagana.

Noriega sicer dela za ameriško administracijo že več let, pri čemer se je osredotočil na Venezuelo in usklajevanje dela OAS. Lani oktobra je zahteval od Trumpa, da naj imenuje nekdanjega ameriškega veleposlanika v Venezueli Williama Brownfielda za vodjo načrtovanja vojaške invazije v tem delu sveta.

Seveda je bil govorec na t. i. okrogli mizi, ki je tehtala načrte za izvedbo vojaškega udara v Venezueli tudi Brownfield osebno.

Med okoli 40 udeležencev dogodka, ki se uradno »ni zgodil« so bili tudi predstavniki kolumbijskih in brazilskih oblasti ob izbrancih iz Guaidove »vlade« - svetovalec Daniel Sierra in »ambasador« v Washingtonu, Carlos Vecchio.

Čeprav se zdi, da Guaidovi uradniki hrepenijo po tuji intervenciji v svoji domovini, Blumenthal poudarja, da regionalni partnerji ZDA oklevajo z odločitvijo o (so)udeležbi v napadu na drugo, suvereno in neodvisno sosedsko državo.

»Kakršnakoli ameriška invazija na Venezuelo je odvisna od soglasja vlad Kolumbije in Brazilije, zaenkrat pa je nejasno, ali bodo dale svoj pristanek. Obe vladi sta namreč zelo zaskrbljeni zaradi naraščanja migracijske krize in destabilizacije celotne regije, kar bi se zagotovo zgodilo v primeru vojaškega udara. Ob tem jih predvsem skrbi tudi protinapad venezuelske vojske«, opozarja Blumenthal.

Uradni Washington prav tako nikakor ne razume in ne more pogruntati, zakaj je ljudstvo Venezuele skupaj z domačo vojsko bolj privrženo predsedniku Maduru, kot predstavniku opozicije Guaidoju, ki ga protežirajo ZDA. Ta okoliščina je namreč zelo moteča pri načrtovanju učinkovitega državnega udara v Venezueli ...

Po podatkih iz leta 2018, venezuelska vojska šteje 71.000 pripadnikov.

Dr. Jill Stein pa glede eskalacije krize v Venezueli opominja na besede daljnovidnega Georga Orwella, da je v času univerzalnih prevar, govoriti resnico - revolucionarno dejanje.

Toda za Maxa Blumenthala in njegove somišljenike se ameriški načrti zdijo podobni dejanju Andersa Breivika, ki je 22. julija 2011 izvedel napade na Norveškem, v katerih je ubil 77 ljudi, pretežno mladih levičarjev, članov Lige delavske mladine (AUF), ki so bili na poletnem taboru na otoku Utøya.

Rusija ocenjuje, da možnost napada na Venezuelo ni samo abstraktna, pač pa realna.

Nicolas Maduro in vojska Vir:Pixsell

»Grob, agresiven ton predstavnika oboroženih sil (poveljnika ameriškega južnega poveljstva) krepi naše strahove: ameriška akcija v Venezueli ni samo abstrakcija, pač pa je realnost, ki jo Washington priznava,« je dejala tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova.

»Visoki predstavniki administracije predsednika Trumpa več ne zahtevajo samo preprosto tega, da naj predsednik Maduro zapusti svoj zakoniti položaj, sedaj že sporočajo, da mora oditi do konca leta in da, - če ta ultimat ne bo izpolnjen -, bi lahko bila uporabljena sila,« je opozorila. 

Pri tem pa je bilo »prepoznanje Guaida«, opozicijskega politika, ki ga je za predsednika države priznala tudi Slovenija, očitno samo uvod v ta, drugi del načrta.
Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek