REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Elsbergova mračna napoved: »Imeli bomo medije, kot so bili v Stalinovi Rusiji!«

Elsbergova mračna napoved: »Imeli bomo medije, kot so bili v Stalinovi Rusiji!«Julian Assange: »Oni so storili zločine! Zakaj sem pa jaz v zaporu?« Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Po napovedih, da naj bi konservativna večina sodnikov ameriškega vrhovnega sodišča, ki jo je v času svojega mandata pomagal sestaviti republikanec Donald Trump, že kmalu odpravila splošno pravico do splava, ki jo je ženskam po ZDA zagotovila prelomna sodba Roe proti Wade iz leta 1973, se analitiki sprašujejo, kaj to pomeni za Juliana Assangea, če ga bo vlada britanskega premierja Borisa Johnsona izročila Američanom.

Ob skrbi, kaj bi to pomenilo za splošne medijske svoboščine in svobodo misli ter besede v svetu je temeljno vprašanje, kako bi takšna sestava ameriškega vrhovnega sodišča odločila o usodi urednika in založnika Juliana Assangea?

V nasprotju s pričakovanji, je demokrat Joe Biden namreč nadaljeval s pregonom znanega novinarja in ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea.

Sramotnim pregonom, ki ga je nespametno začel Donald Trump v času svojega štiriletnega predsedniškega mandata.

Kot je znano, Assange že več kot tri leta trohni v londonskem zaporu Belmarsh brez kakršne koli obsodbe, čakajoč na odločitev britanskih oblasti glede zahteve Washingtona za njegovo izročitev, saj je ameriško tožilstvo že spisalo 18 točk obtožnice za vohunjenje, za kar je zagrožena kazen 175 let zapora.

Vse to le zato, ker je, med ostalim, Julian Assange svetovni javnosti razkril ameriške vojne zločine v Iraku in Afganistanu

Mimogrede, konec aprila je minilo 18 let od razkritja grozljivih ameriških vojnih zločinov nad iraškimi civilisti v zaporu Abu Graib v Iraku, za katere doslej ni odgovarjal nihče od visokih ameriških uradnikov katerih politika je pripeljala do najhujših hudodelstev proti človečnosti.

Za mučenja iraških zapornikov so naposled odgovarjali le nekateri neposredno vpleteni ameriški vojaki, medtem ko na pravosodni ravni nikoli nihče iz najvišjih washingtonskih krogov, torej tistih, ki so dajali ukaze, ni bil kaznovan.

Vse to izpodbija upanje, da bi –, če bi Assangea Velika Britanija res izročila Washingtonu – Julian imel možnost doseči pravico (sicer po dolgih letih sodnih bojev) vsaj na ameriškem vrhovnem sodišču, ki je več kot pol stoletja veljalo za liberalno in pravično ter nudilo vsaj kanček upanja tistim, na nižjih inštancah krivično obsojenim, da vendarle dosežejo pravico.

V zvezi s tem je italijanski novinar časnika Il Fatto Quotidiano prosil 90-letnega Daniela Elsberga, znanega žvižgača iz afere Pentagonski papirji (ki je pomagala končati vietnamsko vojno!), naj oceni, kako bi ameriško vrhovno sodišče danes odločalo o »primeru Assange « glede na dejstvo, da je taisto sodišče Elsberga pred več kot pol stoletja oprostilo pregona po črki spornega zakona o vohunjenju iz leta 1917.

Tedaj je namreč ameriško vrhovno sodišče odločilo, da časniki lahko objavijo občutljive dokumente, ki jim jih je dal Elsberg, navkljub naporom Pentagona in tedanje ameriške administracije, da vse pometejo pod preprogo.

Elsberg: »In če bo zdaj Julianov primer prelomnica, potem sploh ne dvomim, da bomo kmalu imeli tisk, medije, kot so bili v Stalinovi Rusiji

»Sodili so mi pred pol stoletja, pred natanko 51 leti. Takrat bi ameriško vrhovno sodišče zagotovo zavrnilo primer, v katerega so vpleteni novinarji.

Noben ameriški predsednik si ni upal sprožiti podobne gonje, vse do Trumpa, zdaj pa Bidna. Biden je tisti, ki to zdaj nadaljuje.

Če bodo Juliana Assangea izročili ZDA, se bojim, da bo glede na razpoloženje v Ameriki zdaj, po 11. septembru v zadnjih dvajsetih letih, obsojen, čeprav ne bi smelo biti tako. To bi eliminiralo prvi amandma ameriške ustave.«

»To bi pomenilo: ne samo vir informacij, tudi novinarji bi se morali v prihodnje bati, da bodo preganjani in celo obsojeni, ker so opravili svoje delo pri preizpraševanju spornih potez sedanje vlade, z objavo informacij za katere vrh države ne želi, da zanje izve javnost.

To je vlada, za katero vemo, da vodi agresivne vojne, zločinske osvajalne vojne, kot je bila tista v Iraku.

Izvaja popolnoma jasno agresijo v drugih državah in kaže zelo malo, skoraj nič skrbi za ljudi s teh območij, kar smo nedavno videli v Afganistanu,« opozarja Elsberg.

»Šokantno je, da ameriška vlada zdaj kaznuje uboge Afganistance in jih podreja režimu lakote in mraza tako, da zadržuje njihov denar, ki ga je zamrznila. Zdaj je na dlani, kako malo ih skrbi za Afganistance, kar so tudi dokazovali zadnjih 20 let, ko so jih bombardirali z brezpilotnimi letalniki - droni, brutalnimi napadi in podobno.

Skratka: to je vlada v Washingtonu, ki jo je treba razkrinkati do obisti, da se vidi, da je cesar nag...

In če bo zdaj Julianov primer prelomnica, prekretnica, potem sploh ne dvomim, da bomo kmalu imeli tisk, medije, kot so bili v Stalinovi Rusiji je skeptičen Daniel Elsberg glede prihodnosti svobode tiska in drugih svoboščin na Zahodu.

Spomnimo, objava občutljivih dokumentov Pentagona na straneh New York Timesa in Washington Posta je v 70-ih letih prejšnjega stoletja sprožila pomemben boj za svobodo tiska v ZDA, ki se je povzpel vse do ameriškega vrhovnega sodišča, saj je Nixonova administracija poskušala blokirati ta razkritja, češ da gre za strogo zaupne dokumente Pentagona.

Daniel Elsberg je bil obtožen (tako kot sedaj Assange) kršitve drakonskega pravnega akta: zakona o vohunjenju iz leta 1917.

Resnici na ljubo je Elsberg tvegal, tako kot je desetletja pozneje Julian Assange, da bo življenje prebil za zapahi. Toda mediji so v prejšnjem stoletju zmagali – ameriško vrhovno sodišče je tedaj odločilo, da ameriška vlada ne more preprečiti New York Timesu in Washington Postu, da bi razodela krvave skrivnosti Pentagona, ker tisk uživa ustavno zaščito po prvem amandmaju.

Kar zadeva samega Daniela Elsberga, je imel hudičevo srečo: obtožnica, ki je bila zoper njega spisana po črki zakona o vohunjenju – je propadla.

To je razlog, zakaj je zanj naravnost nepredstavljivo, da pol stoletja pozneje ZDA obtožijo novinarja, ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, da je kršil isti, drakonski in sila sporen zakon iz časa prve svetovne vojne.

Predvsem pa je to prvič v zgodovini ZDA, da je novinar – ne pa novinarski vir, kot je bil Elsberg! - obtožen kršitve zakona o vohunjenju.

Vse to so dejstva, zaradi katerih je Elsberg prepričan, da bi bilo sojenje Assangeu u ZDA nič drugega, kot čista farsa.

In uvod v čase, ko bodo mediji na Zahodu na las podobni tistim iz temačnih časov Jósifa Visariónoviča Stálina.

Delite članek