REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Končno podpora tudi iz Slovenije: Julian Assange postal častni član Slovenskega centra Pen

Končno podpora tudi iz Slovenije: Julian Assange postal častni član Slovenskega centra PenJulian Assange. Vir: Twitter
Po oceni slovenskega PEN-a je »najbolj pogumen novinar in publicist zadnjih dveh desetletij«, za kar »osebno in poklicno plačuje izjemno visoko ceno«.

V Sloveniji so se v zadnjem času, po obtožbah zoper Juliana Assangea številni nekdanji nasprotniki pregona tega pogumnega novinarja umaknili, pogosto tudi zaradi poplave dezinformacij, ki jih o Assangeu širijo nekateri zahodni vplivni krogi in vodilni mediji.

To pa ne velja za slovenski PEN, zato si zaslužijo posebno pohvalo.

Člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra Pen so soglasno izvolili Juliana Assangea za častnega člana Slovenskega centra Pen.

Po oceni slovenskega PEN-a je »najbolj pogumen novinar in publicist zadnjih dveh desetletij«, za kar »osebno in poklicno plačuje izjemno visoko ceno«.

Za ta korak so se odločili v upanju, da bo poleg mednarodne tudi njihova podpora pomagala Assangeu na njegovi sodni poti.

Assangea so za častnega člana izvolili 3. januarja.

Predsednica Slovenskega centra Pen Tanja Tuma je ob tem dejala, da sta se za Assangea zelo zavzela tudi ameriški in angleški center Pen, njuna skupna izjava je objavljena na spletni strani Mednarodnega Pena.

Slovenski center Pen po njenih besedah stika z Assangeom še ni navezal.

»Ko obsojamo sodni pregon Juliana Assangea, obsojamo pregon slehernega novinarja in publicista na svetu, vključno s slovenskimi, kadar se znajdejo pod pritiski vplivnežev, ki hočejo resnico prikriti.«

Novico o častnem članstvu ter o tem, da so ga na tak način poskušali zaščititi tudi v Sloveniji, mu bodo sporočili v pismu, ki mu ga bodo poslali v zapor.

Assange je po njihovi presoji »najbolj pogumen novinar in publicist zadnjih dveh desetletij, za kar osebno in poklicno plačuje izjemno visoko ceno.«

Kot navajajo, je njegova glavna krivda, da je z objavami na WikiLeaksu razgalil dvoličnost svetovnih demokracij, še posebej, kadar vodijo vojne v tujih državah, kot sta Irak in Afganistan.

»Ko obsojamo sodni pregon Juliana Assangea, obsojamo pregon slehernega novinarja in publicista na svetu, vključno s slovenskimi, kadar se znajdejo pod pritiski vplivnežev, ki hočejo resnico prikriti,« so poudarili.

»Zapreti nekoga samo zato, ker je objavil resnico, je v nasprotju z vsemi demokratičnimi ureditvami, ki temeljijo na svobodi govora in novinarstvu kot četrti veji oblasti,« so zapisali v javnem pismu v podporo Assangeu.

Evropska komisija na čelu s predsednico Ursulo von der Leyen in podpredsednico Vero Jourovo je v Akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, svobodo in neodvisnost medijev postavila med najpomembnejše cilje demokratične Evrope.

Julian Assange Vir: Twitter
Julian Assange. Vir: Twitter

Svobodo tiska naj bi posebej urejal nov zakon o medijski svobodi, ki bo šel v obravnavo jeseni, so zapisali in izrazili upanje, da bo zaščitil vse pišoče in žvižgače.

»Vsekakor mu je sodni pregon uničil življenje in mu odvzel osnovne človekove pravice. In to samo zato, ker je objavil resnico. Demokracija, ki zatira resnico, vsekakor ni prava demokracija«, so zapisali v slovenskem PEN-u.

Ob koncu so izrazili bojazen, da bo za Assangea zavest o pomembnosti svobode govora prišla prepozno.

»Vsekakor mu je sodni pregon uničil življenje in mu odvzel osnovne človekove pravice. In to samo zato, ker je objavil resnico. Demokracija, ki zatira resnico, vsekakor ni prava demokracija.«

Ameriška vlada želi soditi Assangeu zaradi objave tajnih vojaških dokumentov v zvezi z vojnama ZDA v Iraku in Afganistanu.

Assange je sicer v priporu že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta.

Pred tem je sedem let preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi obtožb o domnevnem posilstvu, ki so jih medtem že opustili.

Ekvador je nato novinarju in ustanovitelju WikiLeaksa po pritiskih Washingtona azil odvzel, sledila je aretacija pod taktirko britanskih oblasti.

Če bi bil v ZDA spoznan za krivega po vseh 18 točkah obtožnice, mu grozi do 175 let zapora.

Delite članek