REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Donald Trump: iz poraza v poraz, do dokončne zmage?

Donald Trump: iz poraza v poraz, do dokončne zmage?Revni milijonar? Vir: Twitter

Ali bomo januarja letos znova gledali zaprisego novega - starega predsednika ZDA Donalda Trumpa? Bo morda novi predsednik ZDA Mike Pence?

Bo na koncu Janez Janša, ki je zgodaj čestital zmago Trumpu – imel celo prav?

Vse to se danes zdi nekaj nemogočega.

Razlika med Joejem Bidnom in Donaldom Trumpom na volitvah je že preko 6 milijonov glasov, Trumpovi pravniki pa izgubljajo pravne bitke eno za drugo.

Bo na koncu Janez Janša, ki je zgodaj čestital zmago Trumpu – imel celo prav?

V ključnih državah Michigan, Pensilvanija in Nevada so glasovi že močno na strani demokratov, da bodo spoštovali odločitev volivcev so se odločili v Arizoni, sodišče v Nevadi pa je zavrnilo tudi zahtevo Trumpove kampanje po ponovnem štetju glasov.

Kakšen je torej Trumpov načrt in kako lahko privede do rezultata, ki ga nekateri že danes enačijo s krajo volitev?

Nekdanji profesor prava z univerze Harvard Alan Dershowitz in eden od članov Trumpove kampanje je prepričan, da volitve še niso odločene in da se bo končna bitka odvila decembra letos v ameriškem predstavniškem domu.

»Mislim, da strategija Trumpovega teama ni v tem, da bi Trump dobil 270 elektorskih glasov, pač pa da preprečijo Joeju Bidnu, da jih dobi 270« je ocenil Dershowitz, kot Newsweek povzema Zenger News.

Številka 270 elektorskih glasov je namreč potrebna za izvolitev predsednika ZDA.

Alan Derrshowitz Vir:Getty, Twitter
Odločitve iz sence: Alan Dershowitz. Vir: Twitter

Elektorske glasove posamezne države podelijo zmagovalcu volitev v njihovi državi tako, da zmagovalec dobi vse, ne pa proporcionalni del glasov.

V tem smislu imajo ZDA večinski sistem.

Toda istočasno je tudi »posreden«, saj na koncu predsednika ZDA izberejo elektorji, ne pa neposredno volivci.

In v tem se skriva priložnost – za Trumpa.

V tem smislu imajo ZDA večinski sistem. Toda istočasno je tudi »posreden«, saj na koncu predsednika ZDA izberejo elektorji, ne pa neposredno volivci. In v tem se skriva priložnost – za Trumpa.

V tem trenutku bi Biden moral dobiti že 306 glasov, točno toliko, kot jih je imel tudi Trump, ko je leta 2016 premagal Clintonovo. Toda Dershowitz ni prepričan, da so napori Trumpovih pravnikov zgolj »cirkus«.

»Podpredsednik Biden še ni izbrani predsednik. Še vedno nima 270 glasov,« je prepričan Dershowitz.

»Še toliko zapletov lahko nastane, da vsak, ki trdi, da je sedaj že 100-odstotno gotovo, da lahko predvidi rezultat, ni odkrit do vas,« trdi pravnik.

Dershowitz je predsednika Trumpa branil tudi v času ustavne obtožbe, januarja leta 2000 pa je zastopal skupino demokratskih volivcev v Palm Beachu, ki so trdili, da so zaradi slabe izvedbe glasovnic po nesreči glasovali za konservativca Patricka Buchanana namesto za demokrata Ala Gora.

V zadnjem času sicer ni govoril s Trumpom, se pa pogovarja z njegovimi pravniki.

Ocenil je, da še vedno obstaja scenarij, ki ima sicer »male možnosti, da se zgodi,« po katerem bi uradniki v več državah Bidnu odvzeli najmanj 37 glasov tako, da ne bi potrdili rezultate volitev.

Donald Trump nima podpore niti med nekaterimi konservativci
Donald Trump nima podpore niti med nekaterimi konservativci. Vir: Twitter

To pa bi lahko sledilo po »popolnem viharju štetja in ponovnega preštevanja« ter postopnega zmanjševanja razlik med obema kandidatoma v najmanj treh državah.

Ob tem bi Trump potreboval tudi zase ugodne sodbe sodišč – pri čemur pa mu sedaj ne kaže dobro.

Dershowitz trdi, da imajo nekatere Trumpove zahteve dovolj »pravnih nog«, da pridejo do vrhovnega sodišča ZDA.

Večina sodnikov se namreč v tem sodišču ima za »stroge konstrukcioniste« in to pomeni, da se zanašajo na točno branje ameriške ustave, kot so jo razumeli leta 1789.

Mislim, da strategija Trumpovega teama ni v tem, da bi Trump dobil 270 elektorskih glasov, pač pa da preprečijo Joeju Bidnu, da jih dobi 270.

Ustava pa daje zakonodajnim telesom držav in ne sodnikom ali drugim uradnikom pravico, da določijo rezultate volitev.

V primeru Pensilvanije je na primer država sprejela zakon, po katerem noben volivni listič, ki pride na volilno mesto potem, ko se volišča zaprejo – ne sme biti preštet.

Sodniki so pozneje odločili, da je potrebno šteti tudi tiste, ki pridejo dneve zatem, z znamko in naslovom za vrnitev ali brez njih, kar je v očitnem nasprotju z zakonom.

In to bi lahko bila osnova tudi za Trumpu naklonjeno sodbo vrhovnega sodišča, v katerem je večina sodnikov konservativcev.

Trump sam pa je v času svojega mandata v to sodišče poslal kar tri sodnike …

Trump je od svojih volivcev tudi zahteval, da naj volijo »osebno.«

Volivci po pošti so bili zato večinoma demokratsko nastrojeni. Volili so Bidna.

Če bi bile »številke na strani Trumpa« bi zato lahko kljub porazu - zmagal.

V Pensilvaniji doslej uradniki niso povedali, koliko glasovnic je prišlo po dnevu volitev in koliko od tega jih je bilo za Bidna ali Trumpa.

Janša podprl Trumpa, Biden pa zmagal Montaža:Insajder.com
Janša podprl Trumpa, Biden pa je zmagal. Montaža: Insajder.com

»Vrhovno sodišče primera ne bo prevzelo, dokler ne bo vedelo, kako lahko reši primer,« ocenjuje Dershowitz.

Toda sodnik vrhovnega sodišča Samuel Alito je uradnikom v Pensilvaniji 6. novembra že ukazal, da naj ločijo tiste glasovnice, ki so prišle po koncu volitev od vseh ostalih, s tem pa je že omogočil, da se vse poznejše ločijo od tistih, ki so bile oddane do 3. novembra –, če bi se vrhovno sodišče tako odločilo.

In ker so bili opazovalci od štetja glasov oddaljeni več metrov in za ograjami, bi sodišče lahko odredilo, da je potrebno glasove prešteti še enkrat, ob video kamerah, tako da bi se natančno videlo, kako so bili glasovi prešteti.

Ne gre za ponovne volitve, pač pa za ponovno preštevanje.

Sodnik vrhovnega sodišča Samuel Alito je uradnikom v Pensilvaniji 6. novembra že ukazal, da naj ločijo tiste glasovnice, ki so prišle po koncu volitev od vseh ostalih, s tem pa je že omogočil, da se vse poznejše ločijo od tistih, ki so bile oddani do 3. novembra –, če bi se vrhovno sodišče tako odločilo.

Dodatna možnost bi bila, da vrhovno sodišče odloči, da so računalniki na dan volitev »napačno preštevali glasove in to tako, da bi to onemogočilo ponovno preštevanje.«

Če bi prišlo do napak ali manipulacij, bi to lahko »vplivalo na stotisoče glasov, to pa bi spremenilo vse«, ocenjuje profesor.

O vsem tem se bo odločalo naslednji teden, ko bodo glasove potrjevali v posameznih državah.

Elektoralni kolegij iz 50 držav bo o glasovih odločal 14. decembra.

Ta strategija zahteva, da vsaj nekaterim elektorjem v državah, kjer je zmagal Biden, onemogočijo sodelovanje pri glasovanju in da državni uradniki nato ne odločijo dokončno, kdo od kandidatov je v kakšni državi zmagal.

Če bi tako Biden dobil 269 ali manj elektorskih glasov, potem bi v skladu z 12-tim amandmajem na ameriško ustavo to zahtevalo od novo izbranega predstavniškega doma, da zaseda in razreši situacijo.

Pence in Trump
Pence in Trump. Vir: Twitter

V tem primeru bi bila za izvolitev 46. predsednika Združenih držav Amerike potrebna večina od 50 delegacij držav.

Za Trumpa bi morala glasovati večina od 26 delegacij držav.

Paradoks pa je v tem, da imajo v predstavniškem domu večino res demokrati, toda če gre za državne delegacije, potem bi republikanci, ki imajo večino v zakonodajalnih telesih 26 držav, imeli večino 26 delegacij od 50 delegacij. Na ta način bi lahko izbrali za novega predsednika ZDA - Donalda Trumpa.

Da je to mogoče, kažejo tudi nekateri računalniški modeli, ki so že pred volitvami pokazali, da lahko Trump izgubi proti Bidnu za več kot 6 milijonov glasov – in kljub temu postane predsednik ZDA!

Paradoks pa je v tem, da imajo v predstavniškem domu večino res demokrati, toda če gre za državne delegacije, potem bi republikanci, ki imajo večino v zakonodajalnih telesih 26 držav, imeli večino 26 delegacij od 50 delegacij.

Nato bi 100 ameriških senatorjev izglasovalo podpredsednika.

Če bi bila senat in predstavniški dom izenačena in nesposobna izbrati predsednika bi tisti, ki bi ga senat izbral za podpredsednika, postal »izbrani predsednik« na dan zaprisege.

To bi bil podpredsednik Mike Pence. To bi se zgodilo, če bi ena sama republikanska delegacija zavrnila Trumpa.

To bi lahko bile na primer države Montana, Severna Dakota, Južna Dakota ali Wyoming, ki imajo po samo enega člana delegacije.

V tem primeru bi Pence postal predsednik ZDA, senat pa ne bi imel druge možnosti, kot da Kamalo Harris razglasi za podpredsednico, saj je edina druga kandidatka za ta položaj, ki bi lahko, kot določa 12-ti amandma, dobila elektorske glasove.

Vse to se zdi malo verjetno, toda Dershowitz trdi, da so trije tedni lahko dovolj tudi za izvedbo sodnega postopka ter da je že videl »sodniško magijo, ki se je zgodila v treh tednih.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke