REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Boj za pravičen svet: Kaj je v resnici povedal Putin na prelomni Münchenski konferenci leta 2007 in kaj so ZDA prezrle?

Boj za pravičen svet: Kaj je v resnici povedal Putin na prelomni Münchenski konferenci leta 2007 in kaj so ZDA prezrle?Putin je povedal nekaj pomembnega tudi o - raketah. Vir: Twitter

Objavljamo prevod glavnih delov govora ruskega predsednika Vladimirja Putina in razpravo na Münchenski konferenci o varnostni politiki, brez katere ni mogoče razumeti niti sedanje ukrajinske krize.

Na Münchenski konferenci je imel 10. februarja leta 2007 ruski predsednik Vladimir Putin prelomen govor.

Kot »zgodovinskega« so ga že takrat razglasili mnogi in vse do danes je ostal eden od tistih nastopov, ki jih je potrebno poznati, da bi sploh lahko razumeli, kaj se dogaja danes, tudi v zvezi z Ukrajino.

Zato v nekoliko daljšem sestavku objavljamo dele prevoda stenograma Putinovega govora in razprave, ki je sledila potem.

Celoten stenogram pa si lahko preberete tukaj. 

V prevodu pa, skupaj z vprašanji, tukaj:

Letos Rusija v München, na to konferenco sicer ni poslala svoje delegacije.

Kar je morda razumljivo, glede na to, da so bile tudi vse njene zahteve in prošnje »Zahodu«, kot je znano – preslišane.  

Zahod in NATO sta nadaljevala s svojo politiko – in danes je Evropa na pragu nove velike vojne.

Vladimir Putin je leta 2007 po nekaj uvodnih besedah takoj prešel k bistvu problema – to pa je nedeljivost varnosti, kar je tudi osrednji problem krize v odnosih med članicami zveze NATO in Rusijo.

Nato pa se je dotaknil nekaterih drugih ključnih tem.

Poglejmo, kaj je povedal – in kar je ostalo preslišano tako dolgo, da zdaj obstaja nevarnost, da bo na koncu spregovorilo orožje.

O nedeljivosti varnosti

»Mednarodna varnost obsega veliko več kot le vprašanja, povezana z vojaško in politično stabilnostjo. Vključuje stabilnost svetovnega gospodarstva, premagovanje revščine, gospodarsko varnost in razvoj dialoga med civilizacijami.

Ta univerzalni, nedeljivi značaj varnosti se izraža kot osnovno načelo, da je 'varnost za enega varnost za vse'.

Kot je dejal Franklin D. Roosevelt v prvih dneh, ko je izbruhnila druga svetovna vojna: 'Ko je mir kjerkoli zlomljen, je mir vseh držav povsod v nevarnosti.'

Geroge Bush in Vladimir Putin / raketa
Geroge Bush in Vladimir Putin. Vir: Twitter
Kot vsaka vojna, nam je hladna vojna, figurativno rečeno, pustila bojno strelivo. Mislim na ideološke stereotipe, dvojna merila in druge tipične vidike blokovskega razmišljanja hladne vojne.

Te besede ostajajo aktualne še danes. Mimogrede, tema naše konference – globalne krize, globalna odgovornost – to ponazarja.

Še pred dvema desetletjema je bil svet ideološko in ekonomsko razdeljen in ogromen strateški potencial dveh velesil je zagotavljal globalno varnost.

Ta globalni zastoj je najbolj ostre gospodarske in socialne probleme potisnil na rob mednarodne skupnosti in svetovne agende. In, tako kot vsaka vojna, nam je hladna vojna, figurativno rečeno, pustila bojno strelivo. Mislim na ideološke stereotipe, dvojna merila in druge tipične vidike blokovskega razmišljanja hladne vojne.

Unipolarni svet, ki je bil predlagan po hladni vojni, se tudi ni zgodil.

Zgodovina človeštva je zagotovo šla skozi enopolarna obdobja in videla težnje po svetovni premoči. In le kaj se ni zgodilo v svetovni zgodovini?« je poudaril Putin.

O nevarnosti unipolarnega sveta

»Vendar, kaj je unipolarni svet? Ne glede na to, kako bi kdo polepšal ta izraz, se na koncu nanaša na eno vrsto situacije, in sicer na en center avtoritete, en center sile, en center odločanja.

To je svet, v katerem je en gospodar, en suveren.

In na koncu dneva je to pogubno ne samo za vse, ki so znotraj tega sistema, ampak tudi za samega suverena, ker se uničuje od znotraj.

To je svet, v katerem je en gospodar, en suveren. In na koncu dneva je to pogubno ne samo za vse, ki so znotraj tega sistema, ampak tudi za samega suverena, ker se uničuje od znotraj.

In to zagotovo nima nič skupnega z demokracijo. Ker, kot veste, je demokracija moč večine v luči teh interesov in mnenj manjšine.

Mimogrede, Rusijo – nas – nenehno učijo o demokraciji. Toda iz nekega razloga se tisti, ki nas učijo, nočejo učiti sami.

Menim, da je unipolarni model v današnjem svetu ne le nesprejemljiv, ampak tudi nemogoč. In to ne samo zato, ker, če bi v današnjem – in ravno v današnjem – svetu obstajalo individualno vodstvo, potem vojaški, politični in gospodarski viri ne bi zadostovali.

Še pomembneje pa je, da je sam model pomanjkljiv, saj v njegovi osnovi ni in tudi ne more biti moralnih temeljev za sodobno civilizacijo.

Poleg tega je to, kar se dogaja v današnjem svetu – in o tem smo šele začeli razpravljati –, okvir, da bi v mednarodne zadeve uvedli ravno ta koncept, koncept unipolarnega sveta.

In s kakšnimi rezultati?

Sistem THAAD
Protiraketni sistem THAAD. Vir: Twitter

Enostranska in pogosto nelegitimna dejanja niso rešila nobenih težav. Poleg tega so povzročila nove človeške tragedije in ustvarili nova središča napetosti.

Enostranska in pogosto nelegitimna dejanja niso rešila nobenih težav. Poleg tega so povzročila nove človeške tragedije in ustvarili nova središča napetosti.

Presodite sami: vojne ter lokalni in regionalni konflikti se niso zmanjšali. Gospod Teltschik je to zelo nežno omenil. In nič manj ljudi ne umira v teh spopadih – umira jih še več kot prej. Bistveno več, bistveno več!

Danes smo priča skoraj neomejeni 'hiper' uporabi sile – vojaške sile – v mednarodnih odnosih, sile, ki potiska svet v brezno trajnih konfliktov. Posledično nimamo dovolj moči, da bi našli celovito rešitev katerega koli od teh konfliktov. Prav tako postaja nemogoče najti politično rešitev.

Opažamo vse večje zaničevanje temeljnih načel mednarodnega prava. In samostojne pravne norme se pravzaprav vse bolj približujejo pravnemu sistemu ene države.

Ena država in seveda so to v prvi vrsti ZDA, so na vsak način prekoračile svoje državne meje. To je vidno v gospodarski, politični, kulturni in izobraževalni politiki, ki jo vsiljujejo drugim.

No, komu je to všeč? Kdo je vesel tega?« je navzoče vprašal Putin na Münchenski konferenci o varnostni politiki, 10. februarja leta 2007.

O nevarnosti reševanja mednarodnih problemov s silo

»V mednarodnih odnosih vse pogosteje opažamo željo, da bi določeno vprašanje rešili po tako imenovanih načelih politične nujnosti, ki temelji na trenutni politični klimi.

Ena država in seveda so to v prvi vrsti ZDA, so na vsak način prekoračile svoje državne meje.

In to je seveda izjemno nevarno.

Posledica tega je, da se nihče ne počuti varnega. To želim poudariti – nihče se ne počuti varnega!

Ker nihče ne more čutiti, da je mednarodno pravo kot kamniti zid, ki ga bo varoval.

Seveda takšna politika spodbuja oboroževalno tekmo.

Razočaranje: Protest pred ameriškim veleposlaništvom v Kijevu. »Pojdite v Washington in se NIKOLI ne vrnite nazaj!« Vir: Twitter

Prevlada sil neizogibno spodbuja številne države, da pridobijo orožje za množično uničevanje.

Putin leta 2007: Prišli smo do tistega odločilnega trenutka, ko moramo resno razmišljati o arhitekturi globalne varnosti.

Poleg tega so se pojavile bistveno nove grožnje – čeprav so bile tudi prej dobro znane –, danes pa so grožnje, kot je terorizem, dobile globalni značaj.

Prepričan sem, da smo prišli do tistega odločilnega trenutka, ko moramo resno razmišljati o arhitekturi globalne varnosti.

Nadaljevati moramo z iskanjem razumnega ravnovesja med interesi vseh udeležencev v mednarodnem dialogu.

Še posebej, ker je mednarodna pokrajina tako pestra in se tako hitro spreminja – spreminja se v luči dinamičnega razvoja v velikem številu držav in regij.

Kitajski predsednik Xi Jinping med pregledom raketnih enot Vir: Xinhua, posnetek zaslona
Kitajski predsednik Xi Jinping med pregledom raketnih enot. Vir: Xinhua, posnetek zaslona

Gospa zvezna kanclerka je to že omenila. Skupni BDP, merjen v pariteti kupne moči držav, kot sta Indija in Kitajska, je že večji od BDP ZDA. In podoben izračun BDP-ja držav BRIC – Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske – presega kumulativni BDP Evropske unije.

Po mnenju strokovnjakov se bo ta vrzel v prihodnosti le še povečala.

Danes pa smo priča nasprotni težnji, in sicer situaciji, ko države, ki prepovedujejo smrtno kazen tudi za morilce in druge, nevarne zločince, brezdušno sodelujejo v vojaških operacijah, ki jih je težko šteti za legitimne.

Nobenega razloga ni za dvom, da se bo gospodarski potencial novih središč svetovne gospodarske rasti neizogibno spremenil v politični vpliv in okrepil multipolarnost.

V zvezi s tem se vloga multilateralne diplomacije močno povečuje. Potreba po načelih, kot so odprtost, preglednost in predvidljivost v politiki, je nesporna in uporaba sile bi morala biti res izjemen ukrep, primerljiv z uporabo smrtne kazni v pravosodnih sistemih nekaterih držav.

Danes pa smo priča nasprotni težnji, in sicer situaciji, ko države, ki prepovedujejo smrtno kazen tudi za morilce in druge, nevarne zločince, brezdušno sodelujejo v vojaških operacijah, ki jih je težko šteti za legitimne.

In pravzaprav ti konflikti ubijajo ljudi – na stotine in tisoče civilistov!« je opozoril Vladimir Putin.

O tem, zakaj odločitve EU, zveze NATO ali OZN niso enakovredne

»Toda hkrati se postavlja vprašanje, ali bi morali biti brezbrižni in odmaknjeni glede različnih konfliktov znotraj držav, do avtoritarnih režimov, do tiranov in do širjenja orožja za množično uničevanje?

Zakaj bi morali začeti bombardirati in streljati zdaj ob vsaki razpoložljivi priložnosti? Ali pa je tako zato le tedaj, ko brez grožnje medsebojnega uničenja nimamo dovolj politične kulture, spoštovanja demokratičnih vrednot in prava?

Pravzaprav je bilo to tudi v središču vprašanja, ki ga je naš dragi kolega gospod Lieberman zastavil zvezni kanclerki. Če sem pravilno razumel vaše vprašanje (Putin nagovarja gospoda Liebermana), potem je seveda resno! Ali smo lahko glede na dogajanje ravnodušni opazovalci?

Poskusil bom odgovoriti tudi na vaše vprašanje: seveda ne.

Toda ali imamo sredstva za boj proti tem grožnjam? Vsekakor imamo.

Dovolj je, da se ozremo v novejšo zgodovino. Ali naša država ni imela mirnega prehoda v demokracijo? Dejansko smo bili priča mirni preobrazbi sovjetskega režima – mirni preobrazbi! In kakšen režim je to bil!

S kakšnim številom orožja, vključno z jedrskim!

Zakaj bi morali začeti bombardirati in streljati zdaj ob vsaki razpoložljivi priložnosti? Ali pa je tako zato le tedaj, ko brez grožnje medsebojnega uničenja nimamo dovolj politične kulture, spoštovanja demokratičnih vrednot in prava?

NATO / vojak
Vir: Twitter

Prepričan sem, da je edini mehanizem, ki lahko sprejema odločitve o uporabi vojaške sile kot skrajne možnosti, Ustanovna listina Združenih narodov. In v zvezi s tem morda nisem razumel, kaj je ravnokar rekel naš kolega, italijanski obrambni minister, ali pa je to, kar je rekel, netočno.

Vsekakor sem razumel, da je uporaba sile lahko legitimna le, ko odločitev sprejmejo NATO, EU ali OZN.

Če res misli tako, potem imamo različna stališča. Ali pa nisem pravilno slišal. Uporaba sile se lahko šteje za legitimno le, če odločitev odobrijo OZN.

Protesti besnih Ukrajincev, ki se čutijo izigrane, pred ameriškim veleposlaništvom v Kijevu, 13. februarja leta 2022: »ZDA so država vojn, ne demokracije!« Vir: Twitter

In ni nam treba Nata ali EU, da bi se z njima nadomestilo OZN. Ko bodo OZN zares združile sile mednarodne skupnosti in se bodo lahko zares odzvale na dogodke v različnih državah, ko bomo pustili za seboj to zaničevanje mednarodnega prava, se bo situacija lahko spremenila.

V nasprotnem primeru bo situacija preprosto povzročila slepo ulico, število resnih napak pa se bo pomnožilo. Ob tem je treba poskrbeti, da bo mednarodno pravo imelo univerzalen značaj tako v pojmovanju kot pri uporabi svojih norm.

Ne smemo pa pozabiti, da so demokratična politična dejanja nujno povezana z razpravo in napornim procesom odločanja.«

O nevarnosti protiraketnega sistema v Evropi

»Načrti za razširitev nekaterih elementov sistema protiraketne obrambe v Evropo nam ne morejo pomagati, pač pa nas vznemirjajo.

Načrti za razširitev nekaterih elementov sistema protiraketne obrambe v Evropo nam ne morejo pomagati, pač pa nas vznemirjajo.

Kdo potrebuje naslednji korak, kar bi bila v tem primeru neizogibna oboroževalna tekma? Močno dvomim, da to počnejo Evropejci sami.

Raketnega orožja z dosegom od pet do osem tisoč kilometrov, ki resnično ogroža Evropo, ni v nobeni od tako imenovanih problematičnih držav. In v bližnji prihodnosti in obetih se to ne bo zgodilo in se to niti ne predvideva.

In kakršna koli hipotetična izstrelitev, na primer, severnokorejske rakete na ameriško ozemlje preko zahodne Evrope je očitno v nasprotju z zakoni balistike. Kot pravimo v Rusiji, bi bilo to tako, kot da bi z desno roko poskušali doseči levo uho.

In tukaj v Nemčiji si ne morem kaj, da ne bi omenil obžalovanja vrednega stanja Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi.

Prilagojena pogodba o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi je bila podpisana leta 1999. Upoštevala je novo geopolitično realnost, in sicer odpravo Varšavskega bloka. Minilo je sedem let in le štiri države so ratificirale ta dokument, vključno z Rusko federacijo.

Vir: Twitter

Države Nata so odkrito izjavile, da ne bodo ratificirale te pogodbe, vključno z določbami o bočnih omejitvah (o namestitvi določenega števila oboroženih sil na bočna območja), dokler Rusija ne odstrani svojih vojaških oporišč iz Gruzije in Moldavije. Naša vojska zapušča Gruzijo, tudi po pospešenem urniku. Težave, ki smo jih imeli z gruzijskimi kolegi, smo rešili, kot vsi vemo. V Moldaviji je še 1500 vojakov, ki izvajajo mirovne operacije in ščitijo skladišča s strelivom, ki so ostala iz sovjetskih časov. O tem vprašanju se nenehno pogovarjamo z gospodom Solano in pozna naše stališče.

Pripravljeni smo na nadaljnje delo v tej smeri.

Toda kaj se dogaja hkrati? Istočasno postavljajo tako imenovane fleksibilne frontne ameriške baze z do pet tisoč moškimi v vsaki od držav. Izkazalo se je, da je Nato svoje frontne sile postavil na naše meje, mi pa še naprej dosledno izpolnjujemo pogodbene obveznosti in se sploh ne odzivamo na ta dejanja,« je leta 2007 opozoril Putin.

O širitvi Nata in prelomljenih obljubah članic NATO

»Mislim, da je očitno, da širitev Nata nima nobene zveze z modernizacijo samega zavezništva ali z zagotavljanjem varnosti v Evropi. Nasprotno, predstavlja resno provokacijo, ki znižuje raven medsebojnega zaupanja.

In kaj se je zgodilo z zagotovili, ki so jih dali naši zahodni partnerji po razpadu Varšavskega pakta? Kje so danes te izjave?

In imamo se pravico vprašati: proti komu je ta širitev namenjena?

In kaj se je zgodilo z zagotovili, ki so jih dali naši zahodni partnerji po razpadu Varšavskega pakta? Kje so danes te izjave?

Nihče se jih niti ne spomni. Dovolil pa si bom, da to občinstvo spomnim, kaj je bilo povedano.

Rad bi citiral govor generalnega sekretarja Nata, gospoda Woernerja v Bruslju 17. maja 1990. Takrat je dejal, da, 'dejstvo, da smo pripravljeni, da ne postavljamo vojske Nata zunaj nemškega ozemlja, daje Sovjetski zvezi trdno varnostno jamstvo.'

Kje so te garancije?

Kamni in betonski bloki berlinskega zidu se že dolgo razdeljujejo kot spominki. Vendar ne smemo pozabiti, da je bil padec berlinskega zidu mogoč zaradi zgodovinske izbire – take, ki so jo sprejeli tudi naši ljudje, ljudje Rusije – izbire v korist demokracije, svobode, odprtosti in iskrenega partnerstva z vsemi člani velike evropske družine.

Širitev zveze Nato do leta 2009
Širitev zveze NATO do leta 2009. Po tem se je NATO razširil še na Črno goro in Severno Makedonijo, prizadeva pa si tudi za vključitev BiH, Gruzije, Ukrajine in na koncu celo Srbije, ki pa ostaja vojno nevtralna. Vir: Twitter

In zdaj nam skušajo vsiliti nove ločnice in zidove – ti zidovi so morda navidezni, a vendarle ločujejo - so tisti, ki sekajo našo celino.

In ali je mogoče, da bomo spet potrebovali dolga leta in desetletja, pa tudi več generacij politikov, da razstavimo in zrušimo te nove zidove?«

O ameriških prijateljih in nadzoru nad jedrskim gorivom

»Lani je Rusija dala pobudo za ustanovitev mednarodnih centrov za obogatitev urana.

Odprti smo za možnost, da takšni centri ne nastanejo samo v Rusiji, ampak tudi v drugih državah, kjer obstaja legitimna podlaga za uporabo civilne jedrske energije.

Države, ki želijo razviti svojo jedrsko energijo, bi lahko zagotovile, da bodo dobile gorivo z neposrednim sodelovanjem v teh centrih. In centri bi seveda delovali pod strogim nadzorom IAEA.

In zdaj nam skušajo vsiliti nove ločnice in zidove – ti zidovi so morda navidezni, a vendarle ločujejo - so tisti, ki sekajo našo celino.

Zadnje pobude, ki jih je predstavil ameriški predsednik George W. Bush, so v skladu z ruskimi predlogi. Menim, da sta Rusija in ZDA objektivno in enako zainteresirani za krepitev režima neširjenja orožja za množično uničevanje in njegove uporabe.

Ravno naši državi z vodilnimi jedrskimi in raketnimi zmogljivostmi morata delovati kot vodilni pri razvoju novih, strožjih ukrepov za neširjenje orožja. Rusija je pripravljena na takšno delo. Posvetujemo se z našimi ameriškimi prijatelji.

Na splošno bi morali govoriti o vzpostavitvi celotnega sistema političnih spodbud in gospodarskih spodbud, pri čemer državam ne bi bilo v interesu, da vzpostavljajo lastne zmogljivosti v jedrskem gorivnem ciklu, vendar bi imele še vedno možnost razvijati jedrsko energijo in krepiti svoje energetske zmogljivosti.

Države, sankcije Iran
Rusija je igrala pomembno vlogo v pogajanjih o iranskem jedrskem programu. Iz sporazuma JCPOA je v imenu ZDA enostransko izstopil predsednik Donald Trump. Vir: Twitter
A če smo iskreni – in mnogi tukaj tudi to vedo – so povezana z razvojem podjetij iste države donatorke. Ena roka deli dobrodelno pomoč, druga pa ne le ohranja gospodarsko zaostalost, ampak tudi žanje dobiček.

V zvezi s tem bom podrobneje govoril o mednarodnem energetskem sodelovanju. O tem je na kratko spregovorila tudi gospa zvezna kanclerka – omenila je in se dotaknila te teme. V energetskem sektorju namerava Rusija ustvariti enotna tržna načela in pregledne pogoje za vse.

Očitno je, da mora cene energije določati trg, namesto da bi bile predmet političnih špekulacij, gospodarskih pritiskov ali izsiljevanja.

Odprti smo za sodelovanje.

Tuja podjetja sodelujejo pri vseh naših večjih energetskih projektih. Po različnih ocenah do 26 odstotkov črpanja nafte v Rusiji – in pomislite na to številko – do 26 odstotkov črpanja nafte v Rusiji opravi tuji kapital.

Poskusite, poskusite mi najti podoben primer, ko rusko podjetje veliko sodeluje v ključnih gospodarskih sektorjih v zahodnih državah. Takšni primeri ne obstajajo! Takih primerov ni.«

O boju proti neenakosti v svetu

»Obstaja še ena pomembna tema, ki neposredno vpliva na globalno varnost. Danes mnogi govorijo o boju proti revščini. Kaj se pravzaprav dogaja na tem področju?

Zato bi morali zgraditi bolj demokratičen, pravičnejši sistem globalnih gospodarskih odnosov, sistem, ki bi vsem dal možnost preživetja in razvoja.

Po eni strani so finančna sredstva dodeljena programom za pomoč najrevnejšim državam na svetu – včasih pa tudi znatna finančna sredstva.

A če smo iskreni – in mnogi tukaj tudi to vedo – so povezana z razvojem podjetij iste države donatorke. Po drugi strani pa razvite države hkrati ohranjajo svoje kmetijske subvencije in nekaterim državam omejujejo dostop do visokotehnoloških proizvodov.

In opišimo stvari kot takšne, kot so – ena roka deli dobrodelno pomoč, druga pa ne le ohranja gospodarsko zaostalost, ampak tudi žanje dobiček.

Naraščajoče družbene napetosti v nerazvitih regijah pa neizogibno vodijo v rast radikalizma, ekstremizma, spodbujajo terorizem in lokalne konflikte.

In če se vse to zgodi v, recimo temu, regiji, kot je Bližnji vzhod, kjer je vse bolj prevladuje občutek, da je svet na splošno nepravičen, potem obstaja nevarnost globalne destabilizacije.

Očitno je, da bi morale vodilne svetovne države videti to grožnjo. In da bi zato morali zgraditi bolj demokratičen, pravičnejši sistem globalnih gospodarskih odnosov, sistem, ki bi vsem dal možnost preživetja in razvoja,« je sklenil ruski predsednik na Münchenski konferenci o varnostni politiki, 10. februarja daljnega leta 2007.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke