REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Jedrska vojna brez bomb: Bo Putin kontaminiral Evropo s petnajstimi raztaljenimi jedrskimi reaktorji?

Jedrska vojna brez bomb: Bo Putin kontaminiral Evropo s petnajstimi raztaljenimi jedrskimi reaktorji?Ševčenko, režiser - Černobil. Vir: Twitter

Evropska komisija je plin in jedrsko energijo v svoji »taksonomiji« že razglasila za »zeleni energiji.«

S tem se številne države Evropske unije ne strinjajo, Avstrija pa že pripravlja tožbo, s katero bo pred sodiščem v Luxemburgu izpodbijala omenjeno označevanje.

Čeprav številni strokovnjaki opozarjajo, da brez jedrskih reaktorjev ne bo mogoče doseči »zelenega prehoda«, pa so vse glasnejši tudi drugi, ki trdijo, da bi takšna odločitev EU usmerila ogromna sredstva vstran od sodobnih tehnologij, ki črpajo obnovljive vire energije.

Kot strateški ukrep Hooper ocenjuje tudi namerno sabotažo s strani Rusije –, 'ki omogoča, da se reaktorji namerno stopijo in potencialno kontaminirajo široke dele Evrope'.

Ta skupina pa je pravkar, z napetostjo med Rusijo in Ukrajino, dobila v roke še en močan argument in dokaz, da je ta energija pravzaprav  zelo nevarna.

Ne samo, da so ruske sile na okoli 2,5 ure vožnje od glavnega mesta Kijeva, povsem na meji Belorusije z Ukrajino je tudi razvpiti Černobil.

Na poti proti Kijevu bi morale ruske sile torej tudi mimo Černobila.

A to ni edini jedrski reaktor na ukrajinskem ozemlju.

V Ukrajini jih je kar 15 in mnogi se sprašujejo, kaj se bo zgodilo, če se bodo ti znašli na liniji spopadov?

Merjenje radioaktivnosti v Černobilu
Merjenje radioaktivnosti v Černobilu. Vir: Twitter

Kot v svojem članku za Forbes grozljivo opozarja Craig Hooper, bi ruska invazija na Ukrajino »lahko jedrske reaktorje postavila na fronto vojaškega konflikta.«

Rezultat bi po njegovih besedah, odvisno od taktike, ki bi jo uporabili Rusi, lahko bil enak »jedrski vojni brez bomb.«

To je še en opomnik, kako zelo se lahko že tako nevarna situacija, v kateri Zahod ne želi popustiti lahko še poslabša, ko v enačbo vnesete tveganje večjih radioaktivnih izpustov.

V Ukrajini je 15 reaktorjev, ki zagotavljajo približno 50 odstotkov električne energije v državi.

Rezultat bi po njegovih besedah, odvisno od taktike, ki bi jo uporabili Rusi, lahko bil enak »jedrski vojni brez bomb.«

Hooperjev članek ne špekulira le o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se katera od teh jedrskih lokacij – kot je kompleks s šestimi reaktorji VVER-1000 v Zaporožju – znašla sredi oboroženega spopada ali bombardiranja.

To je največji kompleks jedrskih raaktorjev v Evropi.

Kot strateški ukrep ocenjuje tudi namerno sabotažo s strani Rusije –, »ki omogoča, da se reaktorji namerno stopijo in potencialno kontaminirajo široke dele Evrope«.

Članek v Forbsu tudi odločno obsoja Rusijo, pri tem pa avtor pozablja, kako so ZDA nepremišljeno širile NATO proti vzhodu Stare celine oziroma ruskim mejam in ignorirale rusko zaskrbljenost.

Kakorkoli že, ranljivost delujočih reaktorjev v Ukrajini je nevarnost, ki je očitno niti politiki ne jemljejo niti približno dovolj resno.

Hooperjev članek je edini, ki je v zadnjem času opozoril na to nevarnost.

Očitno je, da so posledice radiološke katastrofe, ki bi nastala, če bi Rusija res napadla Ukrajino, večinoma prezrte v korist panike zaradi morebitne »energetske krize v Evropi,« če bi Moskva prekinila dobavo plina.

Toda brez plina bomo nekako še preživeli, kontaminirani pa - težko...

Smo pa že videli, kaj se lahko zgodi, ko radioaktivna kontaminacija prispeva k obstoječi »naravni« nesreči.

Taktčni jedrski izstrelek
Taktčni jedrski izstrelek. Vir: Twitter

Po velikem potresu, ki je Japonsko prizadel 11. marca 2011, ki mu je sledil uničujoči cunami, so bile reševalne akcije na nekaterih močno prizadetih območjih ovirane zaradi visoke ravni sevanja, ki so se sprostile zaradi kasnejšega trojnega taljenja sredic reaktorjev v Fukušimi Daiichi.

Koliko življenj je bilo izgubljenih v potresu ali cunamiju, ki bi jih lahko rešili, če bi prvi posredovalci lahko varno vstopili v ta območja nesreče?

Če v regiji, kjer so jedrske elektrarne, divjajo konflikti, jih tamkajšnje osebje ne more preprosto zapustiti.

To je bila strašna dilema, s katero se je soočil TEPCO in takratni japonski predsednik Naoto Kan, ki je vztrajal, da naj delavci Fukushima Daiichi ostanejo na mestu in tvegajo svoja življenja.

Če bi Daiichi prepustili popolnemu uničenju bi evakuacija trajala še dlje.

Lahko bi se »zlomile« še druge elektrarne v bližini.

Takšen niz jedrskih nesreč bi zahteval evakuacijo Tokia, mesta s skoraj 14 milijoni ljudi.

Med in radioaktivnost
Bo tradicionalni slovenski zajtrk poslej manj zdrav? Vir: Twitter
Brez plina bomo nekako še preživeli, kontaminirani pa - težko...

To bi bil, kot je pozneje dejal Naoto Kan, konec Japoncev kot naroda.

Ob vsem tem pa tudi slovenski politiki zdaj navijajo za – drugi blok NEK.

Se res ne zavedajo nevarnosti, ki jo za tako majhen narod predstavljajo takšni objekti?

In pri tej kratkovidni odločitvi, ki je tudi ekonomsko škodljiva vztrajajo kljub temu, da radioaktivnih odpadkov, od katerih so nekateri smrtonosni več sto tisoč let, praktično trajno ni mogoče shraniti nikjer, kjer razmere na tem ozemlju ne bi bile ali geološko, ali pa vsaj politično nestabilne.

In kjer reaktorji tako ali drugače ne bi postali pripravni cilji…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke