V Černobilu se »radioaktivna lava« jedrskega reaktorja znova prebuja, znanstveniki se trudijo nevtralizirati grožnjo

Pred nekaj več kot 35 leti, dne 26. aprila 1986 je reaktor št. 4 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini eksplodiral in povzročil najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini človeštva.

Petintrideset let kasneje je v Černobilu še vedno globoko pod zemljo pokopano tleče jedrsko gorivo, ki v zadnjem času znova vse hitreje razpada v procesu cepljenja atomov oziroma fisije in sproža nova vprašanja o tem, kaj se tam lahko zgodi - in kaj je na kocki.

Ukrajinski znanstveniki so namreč pred kratkim ugotovili, da so ostanki goriva iz jedrske elektrarne globoko v »nedostopni sobi« znotraj poškodovanega območja zaprte elektrarne znova pričeli proizvajati povečane količine nevtronov.

Chernobyl's nuclear fuel is smoldering. To prevent another accident, researchers are studying the site's radioactive lava.https://t.co/paz0RsDTxo pic.twitter.com/8BYcFnkPtV

— Business Insider India(@BiIndia) May 23, 2021

Več nevtronov - merljivega stranskega produkta jedrske fisije, pa je znak, da se procesi zlivanja jeder nadaljujejo in povečujejo.

Znanstveniki Inštituta za varnostne probleme jedrskih elektrarn (ISPNPP) iz Kijeva v Ukrajini, ki so prejšnji mesec razpravljali celo o demontaži zaščite reaktorja nad tem niso navdušeni.

Nuklearna elektrarna v Černobilu je obdana s starejšim sarkofagom, nato pa z ogromno megastrukturo, imenovano Černobilska nova varna zapora (NSC).

Gre za nekakšen drug, večji »sarkofag«.

V NSC deluje na stotine senzorjev, ki neprekinjeno spremljajo številne podatke, na primer kakovost zraka, temperaturo, radiacijo in podobno.

Senzorji pa so sedaj zaznali povečano nevtronsko aktivnost v bližini reaktorske dvorane, kjer je globoko v tleh staljena mešanica peska, polomljenih gorivnih palic in jedrskega materiala.

Chernobyl's nuclear fuel is 'smoldering' again and could explode https://t.co/CkLrUf3W3o pic.twitter.com/bHZTjhQOxU

— Live Science (@LiveScience) May 14, 2021

Ko se je jedro reaktorja stopilo, so namreč na dno reaktorja padle uranove gorivne palice, njihova cirkonijeva obloga, grafitne palice za nadzor in pesek, ki so ga metali na vse skupaj, da bi pogasili ogenj in omejili radiacijo.

Vse to se je spremenilo v radioaktivno lavo.

Ta je tekla v kletne prostore reaktorske dvorane in se strdila v formacije. Gre za »materiale, ki vsebujejo gorivo.«

Gre za okoli 170 ton radioaktivnega urana – kar je 95 odstotkov prvotnega goriva elektrarne.

Strokovnjaki medtem mirijo, češ da se ne bojijo ponovne katastrofe v Černobilu.

Toda povečana jedrska dejavnosti bi lahko uničila prvi sarkofag, ki je star 34 let.

Vehicles sit alongside the road within the Buriakivka radioactive waste facility in the Chernobyl Exclusion Zone. Buriakivka is one of three radioactive waste disposal facilities, or storage sites, within the Exclusion Zone and can handle low-level waste. pic.twitter.com/MclxnJAb2F

— Chernobyl Gallery (@ChernobylG) May 24, 2021

Znanstveniki verjamejo, da je na več reakcij vplivalo pronicanje deževnice.

Toda voda še vedno prodira tudi v najbolj oddaljene dele uničene centrale.

Znanstveniki so menili, da se bo nevarnost zmanjšala, ko se bo količina vode posušila in umaknila, zgodilo pa se je ravno nasprotno.

Chernobyl is showing signs of a possible new nuclear accident, scientists say https://t.co/Q1ZJtqJHCt pic.twitter.com/mixswA1RWh

— The Hill (@thehill) May 17, 2021

Kakšni so naslednji koraki?

Znanstveniki ISPNPP pravijo, da je rast nevtronske aktivnosti dovolj nizka, da jim ostane še nekaj let, preden bodo morali ukrepati tako ali drugače.

Za ljudi je to okolje preveč nevarno, zato se reaktorju ne smejo približati.

Če ne bo šlo drugače, bodo morali narediti posebnega robota, s katerim bi lahko prišli v oddaljene dele reaktorja in bi jim uspelo vse pobrizgati s posebnimi kemikalijami, ki upočasnjujejo jedrske reakcije.