REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bizarno: Kanada vabi žvižgačko Chelsea Manning, da naj pride v državo zato, da bi jo nato lahko izgnali!?

Bizarno: Kanada vabi žvižgačko Chelsea Manning, da naj pride v državo zato, da bi jo nato lahko izgnali!?Kolateralna škoda. Vir: Twitter

Odvetniki kanadske vlade so pozvali ameriško žvižgačko Chelsea Manning, naj pride na zaslišanje v Montreal le zato, da bi jo nato policisti na meji fizično izgnali iz države, poroča britanski Guardian.

Mike Pompeo, ki ga je Janševa vlada tik pred koncem njegovega mandata celo gostila na Bledu, je koval zločinski načrt, kako za vedno utišati vplivnega avstralskega novinarja, ki je razkril vojne zločine.

Bizarno zahtevo, ki jo je sodnica v Kanadi naposled zavrnila, so odvetniki vlade pod taktirko kanadskega premierja Justina Trudeauja vložili pred zaslišanjem Manningove v zvezi z njeno prošnjo za imigracijo, ki bi se začelo v četrtek.

Tudi njeni prejšnji poskusi vstopa v Kanado so bili vsi po vrsti zavrnjeni.

Manningova, nekdanja ameriška vojaška analitičarka za obveščevalne podatke, ki je ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu posredovala na tisoče občutljivih vladnih dokumentov in diplomatskih depeš o vojni ZDA v Afganistanu in Iraku, je bila leta 2013 obsojena v Združenih državah zaradi vohunjenja in tatvine na 35 let zapora.

Kljub temu, da je bil njen edini zločin razkritje hudih kršitev mednarodnega in vojnega prava ter vojnih zločinov in številnih drugih nečednosti ameriške vlade, je bila obsojena pod pretvezo 'vohunjenja in tatvine občutljivih dokumentov', ki so vse to razkrili.

Dosojena ji kazen je bila nato leta 2017 spremenjena, vendar ji uradna Ottawa prav zaradi sporne razsodbe zavrača vstop v Kanado.

Uradniki na meji namreč lahko menijo, da oseba ne izpolnjuje pogojev za vstop v Kanado, če je bila prej obsojena za kazniva dejanja v tujini, ki bi lahko povzročila zapor tudi v Kanadi za 10 let ali več, navaja Guardian.

Prejšnji teden so Manningovo vladni odvetniki prosili, naj vendarle osebno pride v Kanado, da bi jo -, če Trudeaujeva vlada zmaga v zadevi – nato »lahko spodili« iz države.

Odvetniki Manningove so po tej zvijačni potezi kanadskih oblasti dejali, da se bo zaslišanja udeležila virtualno, iz svojega doma v ZDA.

»Zdaj ljudje jemljejo kot nekaj samoumevnega katastrofo v Iraku in Afganistanu,« je razočarana gospa Manning opozorila v nagovoru kanadskega odbora za priseljence in begunce (IRB) v četrtek.

V pričanju prek video konference iz svojega doma v Združenih državah je poudarila, da svet ne bi vedel ničesar o nesrečah in tragedijah, ki so jih povzročile vojaške intervencije pod taktirko ZDA, če se ne bi sama odločila leta 2010, da kot ameriški vojak in obveščevalni analitik v Iraku kopira na stotine tisoče dokumentov in jih pošlje WikiLeaksu.

S to pogumno potezo je svetovni javnosti razkrila razmere prikritih zločinov sil ZDA in ameriške administracije na podlagi ogromne količine tajnega materiala.

Ameriški predsednik Barack Obama je pod pritiski javnosti doma in po svetu naposled spremenil razsodbo, vendar Manningove ni pomilostil, navkljub številnim zahtevam uglednih borcev za človekove pravice.

»Vojna proti terorizmu se je prodajala na različnih mestih in to je bilo široko in obsežno prizadevanje, v katerem so sodelovale vse države, ki se jih lahko spomnite,« je za IRB povedala gospa Manning. »Želela sem svetu pokazati, kako se je to začelo in kam nas je pripeljalo, kako so pod mizo, v tajnosti potekale te razprave.«

Razkritja, ki jim je botrovala so šokirala svet in hkrati sprožila razprave v več desetih državah o vojnah pod vodstvom ZDA ter zveze NATO in protiterorističnih ukrepih.

Tedanji ameriški predsednik Barack Obama je pod pritiski javnosti doma in po svetu naposled spremenil razsodbo, vendar Manningove ni pomilostil, navkljub številnim zahtevam uglednih borcev za človekove pravice.

Spomenik pogumni trojici ob Ženevskem jezeru, ki mimoidoče sprašuje, če imajo kaj za povedati (Anything To Say?): Edward Snowden, Julian Assange, Chelsea Manning. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Nato so je leta 2017, ko je poskusila vstopiti v Kanado, da bi se udeležila konference, na katero je bila vabljena, zaradi njene kartoteke zavrnili obmejni organi.

Zaslišanje IRB se je začelo konec prejšnjega tedna. Odvetniki, ki zastopajo Manningovo, trdijo, da je bila kaznovana zaradi javnega razkritja spornih resnic. Z drugimi besedami, trdijo, da ji kanadska vlada, tako kot ameriška, odreka svobodo misli in govora.

Kot dokaz so pokazali kopijo video posnetka WikiLeaksa, za katerega je bila vir prav gospa Manning.

Gre za grozljiv video posnetek, znan kot kolateralni umor (Collateral Murder), ki prikazuje posnetke iz pilotske kabine ameriškega vojaškega helikopterja Apache, medtem ko je posadka streljala na Iračane na tleh. Šlo je za iraške civiliste; v napadu sta bila leta 2007 ubita dva otroka in ducat moških, vključno z dvema novinarjema tiskovne agencije Reuters.

Pred objavo videa leta 2010 se je Pentagon izgovarjal, češ da so bili ti poboji odgovor Amerike na agresijo upornikov.

»Poskusili so ta zločin prikazati kot naključni stranski produkt vojne, ki se pač lahko zgodi, ter da to ne pomeni nikakršne kršitve vojnega prava,« je v podporo Manningovi pričala profesorica pravne fakultete Osgoode Hall Heidi Matthews. Opozorila je, da je video prikazal, da je šlo za hudo kršitev vojnega prava. Zločin.

Številni znani Kanadčani so na IRB vložili svoje pisne vloge s katerimi so podprli argumentacijo Manningove. Med njimi sta Ron Deibert, direktor Citizen Lab Univerze v Torontu, in Jameel Jaffer, ki vodi Knight First Amendment Institute.

Manningovi so pred štirimi leti zavrnili prehod ameriško-kanadske meje v skladu z rutinskimi zakoni, ki se uporabljajo za odvračanje vstopa v državo tistim državljanom drugih držav, ki so bili obsojeni hudih kaznivih dejanj. Zato je zahtevala zaslišanje pred IRB, do katerega ima pravico, da bi razsodišče prepričala, naj razveljavi odločbo mejnih policistov, ki so je razglasili za persono non grata.

Mejni policisti se sicer lahko sklicujejo na nedopustnost kaznivih dejanj le, če v obeh državah obstajajo enaka temeljna kazniva dejanja.

Odvetniki zvezne vlade pravijo, da sta ameriški zakon o vohunjenju in kanadski zakon o varstvu informacij v bistvu enaka. Odvetnika gospe Manning, Lex Gill in Joshua Blum, pa pravita, da ta primerjava spodkopava svobodo kanadskih medijev in zaščito žvižgačev.

Vladni odvetniki so po drugi strani trdili, da se večina zaslišanj glede nedopustnosti zgodi le, ko oseba stopi na kanadska tla.

Video posnetek, znan kot kolateralni umor prikazuje posnetke iz pilotske kabine ameriškega vojaškega helikopterja Apache, medtem ko posadka strelja na Iračane na tleh. V napadu sta bila leta 2007 ubita dva otroka in ducat moških, vključno z novinarjema Reutersa.

Iz tega razloga so IRB prosili, naj odloži zaslišanje, dokler gospa Manning ne poskuša znova prestopiti kanadske meje.

»Namen odredbe o deportaciji je prisiliti posameznika, za katerega se ugotovi, da je nesprejemljiv, zapustiti Kanado. Ali naj (Odbor za priseljence IRB) izda odredbo o deportaciji tudi zoper posameznika, ki se ne udeleži zaslišanja z lokacije v Kanadi?« je vprašala Trudeaujeva vlada Odbor za priseljence in begunce in izpostavila, da bi bilo to »nepraktično za CBSA (kanadsko mejno službo), ki mora izvršiti odločbo«.

Toda takšne navedbe in sklepanje niso naleteli na odobravanje sodnice Marise Musto, ki je v ponedeljek zavrnila vladno zahtevo.

»Če bi bila Manningova fizično v Kanadi, ko je bil izdan nalog, bi bila upravičena zahteva, da mora zapustiti Kanado. Toda oziraje na dejstvo, da je že zunaj Kanade, kar ni sporno, je mogoče reči, da bo ‘cilj’ (zakona o priseljenstvu) de facto izvršen,« je v sodni odločbi navedla Musto in zahtevo vlade označila za »zmedeno«.

Sodnica Marisa Musto je ob tem poudarila, da vidi malo logike v tem, da nekoga povabi nazaj v Kanado le zato, da bi nato ta oseba slišala vladne argumente, zakaj jo je potrebno izgnati iz države. Zato je ovrgla poskus opstrukcije postopka, ki ga je v zaščito svojih pravic sprožila Manningova, a ga na vse kriplje poskuša minirati oblast v Ottawi in določila, da je povsem v redu, da gospa Manning priča prek video povezave iz Združenih držav.

Po opravljenem zaslišanju Manningove, ki je trajalo dva dni, bo sodba izdana v nekaj tednih.

Medtem ugledni ameriški in britanski mediji poročajo, da je administracija predhodnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa načrtovala celo atentat na novinarja Juliana Assangea, ustanovitelja WikiLeaksa.

Assange že več let brez kakršne koli obsodbe trohni, pozabljen, v celici londonskega zapora, čakajoč, da se britanski sodniki odločijo, če ga bodo izročili ZDA, kjer ga čaka bodisi 175 let zaporne kazni na podlagi že zdavnaj zgodovinsko zastaralega zakona o vohunjenju, sprejetega med prvo svetovno vojno, bodisi smrtna kazen.

Spomnimo, pričakovanja sveta so bila velika prav zadnje dni Trumpovega predsednikovanja, ko se je januarja govorilo in pričakovalo, da bo Juliana Assangea pomilostil.

Morda celo Edwarda Snowdna, prav tako znanega žvižgača iz vrst ameriških obveščevalcev, ki je s svojimi razkritji, enako kot Manningova, zadolžil ves demokratičen svet.

Vendar Trump ni pomilostil nobenega od njiju, razen vojnih zločincev iz iraške in afganistanske vojne ter podobne malopridneže iz vrst tajkunov, pedofilov in kriminalnih krogov...

Nato se je izkazalo, da je skupaj s svojim tedanjim šefom ameriške vohunske agencije CIA, po tem pa državnim sekretarjem Mikom Pompeom, ki ga je Janševa vlada tik pred koncem njegovega mandata celo povabila in gostila na Bledu – kovala zločinski načrt, kako za vedno utišati vplivnega avstralskega novinarja.

Skrajno zavržen načrt je razkril totalitarno naravo ne le ameriške oblasti pod Donaldom Trumpom, temveč tudi njegovih zaveznikov na politični desnici.

Janez Janša s sodelavcem televizije Fox News
Mike Pompeo in Janez Janša: Prilizovanje politiku, ki je skupaj s Trumpom načrtoval umor znanega novinarja le zato, ker je Assange s svojimi razkritji zločinov Američanov in njihovih zaveznikov - zadolžil ves demokratičen svet. Vir: Twitter

Zdaj se je pa izvedelo, kot poroča britanski Guardian, da so častniki ameriške obveščevalne agencije CIA pod taktirko Donalda Trumpa povsem resno načrtovali, kako bi ubili Juliana Assangea.

Mar ni tudi to terorizem?

Sicer pod plaščem države.

Delite članek