REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj je Jelinčičeva SNS postala najpomembnejša stranka slovenske vlade – ne da bi bila sploh v vladi

Zakaj je Jelinčičeva SNS postala najpomembnejša stranka slovenske vlade – ne da bi bila sploh v vladiKdo vlada? Zmago Jelinčič, Državni svet in Šarčeva vlada

»SD je začela solirati, kar pomeni, da bodo predčasne volitve v roku enega leta. To je moja teorija.«

Tako je v začetku septembra, ob prvih razhajanjih med Levico in vlado premierja Marjana Šarca ocenil eden od dobro obveščenih funkcionarjev Levice v Ljubljani, ko nas je zanimalo, kako ocenjuje vse večje število sporov med Levico in ostalim »petorčkom« v vladi.

Napoved našega poznavalca je bila verjetno točna, toda morda je bila celo nekoliko preveč optimistična. Vse skupaj bi se lahko zgodilo že znatno prej.

Vlada si je medtem poskusila poiskati nekaj podpore tako pri SNS kot pri NSi in vsaj deloma ji je to, predvsem zaradi podpore SNS nekaterim njenim zakonom, tudi uspelo.

Tako je organ, ki so ga številni že 'odpisali' kot preostanek zgrešene 'korporativne' organizacije družbe in so ga številne stranke želele celo ukiniti - nenadoma pričel igrati odločilno vlogo v slovenski politiki.

Toda tudi ti zakoni in amandmani so vsi redno naleteli na zid v državnem svetu, ki je za manjšinsko vlado postal nepremostljiva ovira.

Tako je organ, ki so ga številni že »odpisali« kot preostanek zgrešene »korporativne« organizacije družbe, kot nasprotje pravi parlamentarni demokraciji, kot nepotreben "privesek" in so ga številne stranke želele celo ukiniti - nenadoma pričel igrati odločilno vlogo v slovenski politiki.

Državni svet ima namreč pravico do »odložilnega veta.« Na temelju te pristojnosti (tretja alinea 1. odstavka 97. člena Ustave RS) lahko državni svet zahteva od Državnega zbora, da ponovno odloča o izglasovanem zakonu, tokrat z zahtevnejšo večino - večine vseh poslancev.

Pri ponovnem odločanju mora za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev, razen če Ustava RS predvideva za sprejem obravnavanega zakona večje število glasov. Ponovna odločitev Državnega zbora je dokončna.

Marjan Šarec, Dejan Židan, Karl Erjavec, Alenka Bratušek, Miro Cerar, Luka Mesec
Voditelji vladnega petorčka in koordinator Levice

Vendar pa »manjšinska vlada« zahtevane večine že po definiciji – nima. Vladni »petorček« ima skupaj 43 poslanskih glasov.

Skupaj z dvema glasovoma manjšincev se približajo polovici, za ponovno potrditev zakonov, ki jih je zrušil odložilni veto, pa zmeraj potrebujejo pomoč vsaj še ene opozicijske stranke.

S tem se je v parlamentu, po prehodu Levice v čisto opozicijo seveda izjemno povečala vrednost štirih glasov, ki jih lahko priskrbi Zmago Jelinčič.

Jelinčičeva SNS je tako postala »kingmaker« in skorajda najpomembnejša stranka slovenske vlade. In to kljub temu, da sploh ni v vladi.

Dodatek za delovno aktivnost je doživel podobno usodo kot pred tem že zakon o šolstvu, zakon o izvensodnem urejanju odprtih sporov z bankami, zakon o dela prostih dnevih in še nekateri zakonski predlogi ...

Glasov v parlamentu bo očitno premalo, v prihodnje pa jih bo še manj, kar pomeni, da bo zakonodajni postopek bolj ali manj paraliziran.

Državni svetniki so samo 28. oktobra letos, na 6. izredni seji sprejeli dva odložilna veta – na Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter Zakon o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ.

Zadnji veto bo najverjetneje onemogočil tudi dvig cene študentskega dela – kar je bila prav tako predvsem zahteva Levice. Vse to pa so bili razlogi za odhod Levice iz vlade.

To kaže, da vlada, tudi kadar uspe z navadno večino potrditi nek zakon, istega ne more potrditi z večino, s katero bi lahko presegla veto Državnega sveta.

Pri tem v vladni koaliciji predsednika Državnega sveta Alojza Kovšco sicer vidijo kot orodje v rokah SDS. Svoje simpatije za Janeza Janšo Kovšca sicer niti ne skriva.

Toda dejstvo je, da Državni svet ne bi bil nikakršna ovira za Državni zbor, če bi imela koalicija v njem dovolj glasov.

Toda teh glasov je očitno premalo, v prihodnje pa jih bo še manj, kar pomeni, da bo zakonodajni postopek bolj ali manj paraliziran.

Zadnji kamen razdora je prinesel predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Vlada, Jelinčič in državni svet

Minister za zdravje Aleš Šabeder je predstavnikom koalicije predstavil predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo pavšalne dajatve, ki bi se stekala v blagajno ZZZS. Podpora koalicije tem predlogom je za Levico pomenila konec sodelovanja.

Zavrnitev njihovega predloga za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so razumeli kot konec sodelovanja z vlado.

Vlada se namreč zavzema za v prvi fazi bolj pavšalno določitev obveznega prispevka na okoli 27 evrov, Levica pa si želi upoštevanja progresivne lestvice.

Odzval se je tudi premier Marjan Šarec, ki je dejal, da si želi nadaljnjega sodelovanja.

Marjan Šarec je ocenil, da Levica zadnje čase žal uporablja neko politiko ultimatov, ki po njegovem mnenju ni najboljša.

Ocenil je tudi, da Levica zadnje čase žal uporablja neko politiko ultimatov, ki po njegovem mnenju ni najboljša.

Kot je dejal, bi si želel še naprej partnerskega odnosa z Levico, ne želi si prekinitve sodelovanja, zato poziva, »da se taka politika ultimatov ne izvaja«.

Toda ob tem ima vlada očiten problem.

Če podpore Levice ne bo, vlada ne bo mogla spreminjati in sprejemati novih zakonov. Vlada se bo spremenila v vlado, ki tudi brez grožnje pred takojšnjimi volitvami lahko opravlja samo še »tekoče posle«.

Prav zato predsednik SD-ja Dejan Židan poudarja, da koalicija potrebuje partnerstvo z Levico in da je za SD »strateškega pomena.«

Odložilni veti - državni svet
Na svoji spletni strani se Državni svet pogosto pohvali, kako uspešni so bili pri uveljavljanju odložilnega veta.

Koordinatorja Levice Luko Mesca je tudi povabil na skupni sestanek obeh strank. Pri tem je uporabil kar se da spravljiv ton, čeprav obe stranki računata na podoben »bazen« volivcev.

Kot je dodal Židan, se zaveda, da je Levica, kot jo poznamo danes, nastala tudi kot odgovor na nekatere napake socialne demokracije. Čeprav se pogosto ne strinjajo v metodah delovanja, pa jih po njegovih besedah povezuje tudi več skupnih ciljev.

Jelinčičeva SNS je tako postala »kingmaker« in skorajda najpomembnejša stranka slovenske vlade. In to kljub temu, da sploh ni v vladi.

Obe stranki namreč povezujejo podobni cilji pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pravičnejši obdavčitvi (tudi kapitalskih prihodkov), pospešeni javni izgradnji stanovanj in okoljski politiki.

Ključno pa bo vprašanje zdravstvenega zavarovanja.

Po predlogu bi obvezno pavšalno dajatev plačevale vse poklicne in starostne skupine, ki so že doslej plačevale dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dodatno pa bi vključili tudi okoli 100.000 prebivalcev, ki dopolnilnega zavarovanja zdaj ne plačujejo.

Zmago Jelinčič Plemeniti

Dajatev bodo odvajali od neto plače oz. prejemka, stekala pa se bo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Košarica pravic se po zagotovilih vlade ne bo spreminjala. 

Če bo Levica pri svojih načelih vztrajala, je zelo verjetno, da bo tudi ta sprememba zakona o dopolnilnem zavarovanju »padla« najpozneje v Državnem svetu.

Če bo Levica pri svojih načelih vztrajala, je zelo verjetno, da bo tudi ta sprememba in enotni prispevek za vse »padel« najpozneje v Državnem svetu.

Zelo pomemben pa bo takoj zatem tudi postopek sprejema proračuna.

Predsednik vlade je v preteklosti celo že napovedoval, da bo na sprejem proračuna morda vezal tudi svojo zaupnico.

V skladu s poslovnikom DZ-ja mora vlada dopolnjeni predlog proračunov za prihodnji dve leti predložiti v DZ najpozneje do srede.

Oba proračuna naj bi DZ sprejel na redni novembrski seji, ki se bo začela 18. novembra.

Tudi tukaj bo pomoč Zmaga Jelinčičeva in SNS neprecenljiva, zelo visok pa bo verjetno tudi račun, ki ga bo Jelinčič, ki se gotovo zaveda izjemnosti položaja svoje stranke, te dni izstavil vladni koaliciji.