Točna napoved Insajderja: Šarec bo mandatar, zmaga SDS je pirova, slovenska vlada bo levosredinska

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je po dveh mesecih napornih usklajevanj med šestimi strankami vendarle prišel do svojega cilja. Zagotovljenih ima namreč najmanj 52 poslanskih glasov za izvolitev na mandatarski položaj, prav tako pa s strani levice lahko računa še na prihodnjo podporo njegovi manjšinski vladi. Povsem jasno je, da v takšni vladi Marjan Šarec ne bo mogel vladati kot suveren avtokrat. Pravzaprav lahko že vsaka posamezna članica koalicije spodnese vlado.

Toda prav tako je res, da bo vsaka, ki stori kaj takšnega, prevzela odgovornost za verjeten slab rezultat na novih volitvah in bodo zato vse stranke morale zelo tesno sodelovati in biti pri tem kar se da kooperativne ter enakopravne, da bi vlada lahko delovala. In čeprav so morebitne težave te vlade zagotovo zelo otipljive, med strankami iz levega političnega spektra takšno demokratično sodelovanje ni nemogoče.

mesectoninjansa.jpg

Prav tako je očitno, da je največji poraženec zadnjih volitev – vsaj za zdaj – Janez Janša. In to kljub temu, ker je dejansko »zmagovalec« z največjim številom osvojenih glasov. Toda v politiki ne štejejo glasovi, pač pa predvsem to, kaj z njimi lahko narediš. Izplen intenzivnega lobiranja od tretjega junija pa do danes pa je pokazal, da lahko Janša s svojim izkupičkom naredi le bore malo. Pravzaprav nič. Skupaj z SNS in NSi zato SDS znova čaka životarjenje v opoziciji.

Da se bo zgodilo prav to, si na volilni dan in še mnogo dni zatem niso upali napovedati niti najbolj pronicljivi analitiki slovenske politične scene. Vse do zadnjega je namreč obstajala možnost, da Janša z obljubami primami najmanj dve drugi stranki (ena ne bi bila dovolj) iz »petorčka« in nato sam sestavi vlado.

Vendar se je vse spremenilo v trenutku, ko je NSi odločila, da izstopi iz pogajanj s petimi strankami. Kmalu zatem so predsedniki šesterice sredinskih in levih strank parafirali sporazum o sodelovanju med Levico kot opozicijskim partnerjem ter LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, ki naj bi sestavljale manjšinsko vlado. S tem je lahko prvak LMŠ Marjan Šarec z gotovostjo že računal na to, da ga bo na glasovanju v državnem zboru prihodnji petek poleg 43 poslancev levosredinskih strank za mandatarja podprlo tudi devet poslancev Levice.

Še pred tem je izvršni odbor Levice več ur razpravljal o tem, ali je izkupiček maratonskih pogajanj s peterico strank ustrezna podlaga za nadaljevanje pogovorov in morebiten vstop v koalicijo pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca. Pri nekaterih prioritetnih področjih, denimo pri zdravstvu, večjih težav ni bilo, na koncu pa so se dogovorili tudi tam, kjer je bilo več razhajanj, na primer pri davčni in obrambni politiki. Pri obrambi ima namreč Levica jasno stališče in želi, da Slovenija v nasprotju z zavezami, ki jih je dala Natu, odpove ali vsaj občutno omeji naložbo v gradnjo dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin v vrednosti 1,2 milijarde evrov. To pa pomeni slabe novice tako za nemško-francoske proizvajalce oklepnika Boxer, ki jih je Cerarjeva vlada tako rekoč brez razpisa že izbrala, kot njegove (finske, ameriške itd.) konkurente.

Smo pa pri Insajderju že na dan volitev točno napovedali to, kar se uresničuje te dni, ko Matej Tonin počasi pospravlja pisarno, v kateri je precej kratek čas uradoval kot predsednik državnega zbora. Zapisali smo, da je Janez Janša »zmagovalec brez koalicije.«

napovedsarec.jpg

»Zato se je na ironičen način zgodovina tudi tokrat ponovila - kot farsa. Janša je kratkotrajno vladal po neuspehu Zorana Jankovića leta 2012. Tudi Janković je »zmagal« - toda nato ostal brez vlade, saj ni uspel sestaviti koalicije. Porazno za desnico je tudi dejstvo, da SLS vendar kljub novemu vodstvu ni uspela narediti preboja, ki bi spremenil razmerja moči v Sloveniji… Vse to kaže, da v politiki ni dovolj samo zmagati, pač pa je enako pomembno graditi mostove. Janez Janša pa je s svojimi številnimi političnimi odločitvami znova pokazal, da zna mostove sicer odlično 'minirati', precej slabši pa je, ko je treba te iste mostove s političnimi tekmeci – graditi,« smo zapisali 3. junija. Dokaze za to lahko vidimo te dni.

Zato te dni generalni sekretarji LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, ki so s pogovori o kadrovskem razrezu vlade začeli v ponedeljek, še naprej razpravljajo o razdelitvi resorjev, medtem ko SDS upa na čudež, ki bi lahko preprečil izvolitev Šarca.

Med drugim naj bi se za zdaj v novi koaliciji dogovorili o tem, katere resorje bodo prevzeli prvaki strank, prav tako pa, da bo finančno ministrstvo pripadlo LMŠ. Kot kandidat se največkrat omenja Vojmir Urlep. V SD, ki bo z Dejanom Židanom dobila tudi mesto predsednika DZ, pa se kot ministrski kandidat najpogosteje omenja Jernej Pikalo, ki bi vodil ministrstvo za izobraževanj.

Miro Cerar naj bi prevzel vodenje ministrstva za zunanje zadeve. Predsednica SAB Alenka Bratušek je odstopile od zahteve da  postane podpredsednica vlade in naj bi postala ministrica za infrastrukturo, predsednik DeSUS Karl Erjavec pa bo najverjetneje znova kandidiral za obrambnega ministra. Stranka DeSUS naj bi dobila tudi še kmetijski resor. Pogovore o tem bodo nadaljevali jutri.

zidan_cerar_erjavec.jpg

Glasovanje o Šarčevi kandidaturi bo na izredni seji DZ v petek, v peterici pa bi si želeli, da se na isti seji izglasuje tudi prvega od podpredsednikov DZ, kar je pogoj za umik sedanjega predsednika DZ Mateja Tonina s te funkcije. Po neuradnih informacijah bi lahko bila to Tina Heferle. Nekaj negotovosti sicer še vedno ostaja, ker v organih SAB še niso sprejeli dokončne odločitve o vstopu v vlado.

Vendar bi tudi v tem primeru SDS težko sestavila vlado – v stranki SMC je namreč članstvo najbolj proti vstopu v Janševo vlado, zato bi bila takšna poteza politični samomor Cerarja, zgolj Bratuškova pa s svojimi poslanci ne more prevesiti tehtnice v prid Janše. Da bi to storil Marjan Šarec, pa je seveda prav tako izključeno.

Naša napoved v Insajderju je bila torej točna; Šarec bo mandatar, zmaga SDS se je dokončno izkazala kot »pirova«, naslednja slovenska vlada pa bo znova levosredinska.