REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vatovec: Počivalšek bo težko dobil našo podporo

Vatovec: Počivalšek bo težko dobil našo podporoVodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je po današnjem posvetu o razrezu delovnih teles DZ pojasnil, da je koalicija poskušala na neki način iti naproti SDS, NSi in SNS ter jim brez Levice podeliti večino v dveh nadzornih komisijah. "To pa še daleč ne pomeni, da je desnica edina opozicija," je poudaril v izjavi za medije.

Po poslovniku DZ ima namreč večino v komisiji za nadzor javnih financ in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) opozicija, in to večino bodo, kot kaže, imele SDS, NSi in SNS brez Levice, ki ostaja v opoziciji, a je s peterico koalicijskih strank sklenila sporazum o sodelovanju.

Kot je pojasnil Vatovec, bodo v komisiji za nadzor javnih financ svojega člana imeli, iz Knovsa pa so se umaknili. "Na tak način bi morala biti desnica pomirjena, to pa še daleč ne pomeni, da je desnica edina opozicija," je dejal. Ob tem je pojasnil, da so imeli težavo s tem tudi že v prejšnjem mandatu, saj si "SDS očitno želi ne le primata ampak ekskluzivo v opozicijski vlogi, ampak temu ne more biti tako". "Levica je tudi v tem mandatu opozicijska stranka, ampak očitno bolj konstruktivna kot katere druge," je poudaril.

V Levici in nekaterih drugih strankah bodoče koalicije so od dogovora o sodelovanju že večkrat poudarili, da je vprašanje, ali je Levica koalicijska ali opozicijska stranka, politično in ne pravno vprašanje. Ob tem so spomnili na podoben primer iz leta 2000, ko je takratni predsednik vlade Janez Drnovšek podpisal sporazum o sodelovanju s Stranko mladih Slovenije, ki ni bil del koalicijske pogodbe.

O sodelovanju v drugih odborih in komisijah se danes na delovnem posvetu pri predsedniku DZ Mateju Toninu po Vatovčevih besedah niso pogovarjali, saj da je bilo trenutno eminentno vprašanje status Levice. "Upam, da smo zdaj to dali z mize," je dejal.

Vprašanje pa po Vatovčevih besedah ostaja, kako velika bodo delovna telesa. Kot meni, bi bilo z vidika proporcionalnosti treba ohraniti dosedanje število članov v delovnih telesih in ga ne zmanjševati, kot je predlagal Tonin, saj bi to omogočilo, da bi razmerje v delovnih telesih bolje odražalo razmerje med številnimi strankami, ki so trenutno v parlamentu.

Mislim, da je Židan bistveno boljša izbira, kot je bil Tonin, je dejal Vatovec

Kdaj bo DZ potrjeval delovna telesa DZ, še ni jasno, bi pa lahko že v četrtek dobil novo vodstvo, peterica koalicijskih strank je namreč na to mesto sklenila predlagati predsednika SD Dejana Židana. Vatovec je danes ponovil, da bodo Židanovo kandidaturo podprli. "Mislim, da je bistveno boljša izbira, kot je bil Tonin," je dejal.

"Tu bi bilo treba izpostaviti nekaj, kar se že nekaj časa dogaja v zakulisju, pa v bistvu nihče o tem ne želi spregovoriti," je pojasnil in navedel, da skuša Tonin zvišati plače tako poslancem kot nekaterim uslužbencem v DZ, pri čemer pa da pozablja najmanj plačane uslužbence DZ.

Kot je pojasnil Vatovec, se v DZ pripravlja "zelo široka reforma", ki bo vključevala povišanje pavšalov vsem poslancem na enotno tarifo, spremembo plačevanja potnih stroškov in tudi dvig plačnih mest. "To v bistvu dokazuje, da je samo del političnega establishmenta, ki v resnici misli samo na svoje privilegije," je dejal.

Tonin pa je v odzivu za STA poudaril, da so vse poslanske in uradniške plače zakonsko uokvirjene. "Ta napad Levice razumem kot izkazovanje nezadovoljstva, da je koalicija pristala na tolmačenje zakonodajno-pravne službe o tem, da Levica ni opozicijska stranka," je dodal.

V DZ so po Toninovem prihodu denimo že spremenili hišni red, ki se po novem imenuje pravila o notranjem redu v DZ. Med drugim so med osebe, ki v DZ lahko vstopajo brez opravljanja vstopnih formalnosti, vključili tudi predsednike in generalne sekretarje parlamentarnih strank ter vabljene na slavnostne seje, dodali pa so tudi določbo, ki ureja vstop pooblaščenih uradnih oseb v DZ zaradi izvedbe hišnih preiskav.

Tonin pa je po nekaterih informacijah pripravil še več predlogov sprememb in jih z vodji poslanskih skupin večinoma tudi uskladil, kritični pa naj bi ostajali v Levici. Med drugim naj bi bile predlagane spremembe pri uvrstitvi poslancev v plačne razrede znotraj siceršnjega zakonskega okvira, tako da bi razmerja upoštevala obremenitev posameznih funkcij, saj je denimo predsedovanje odboru za finance časovno in strokovno bolj obremenjujoče kot denimo komisiji za poslovnik. Tako bi eni dobili višje, drugi pa nižje plače v primerjavi z minulim mandatom.

Mesečni pavšal za pokrivanje stroškov dela v volilni enoti po novem ne bi bil več odvisen od oddaljenosti poslančevega stalnega prebivališča, ampak enoten za vse poslance. Potni stroški za prevoz na delo pa bi se obračunavali le za dejanske dneve prisotnosti posameznega poslanca v DZ, in sicer je predlagan obračun kilometrine.

Dosedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki naj bi resor vodil tudi v prihodnje, je eden od tistih, ki bo zelo težko dobil podporo Levice

Prav tako naj bi bile med vodji poslanskih skupin dogovorjene nekatere spremembe ureditve plač uslužbencev DZ, ki so doslej lahko po nepisanem pravilu napredovali le do 55. plačnega razreda, od katerega dalje se uvrščajo poslanci, v javnem sektorju pa za uradnike sicer velja za omejitev 57. plačni razred. Položaj zaposlenih v DZ bi se torej uskladil z drugimi uslužbenci v državni upravi, na plače najvišje uvrščenih uradnikov pa so na nek način vezane tudi plače nižje uvrščenih.

Pod vprašajem naj bi bil poslanski dodatek za ločeno življenje, višina najemnine za službeno stanovanje pa bi bila odvisna od časovne oddaljenosti stalnega prebivališča od DZ.

Vatovec se je v današnji izjavi dotaknil tudi kadrovskega razreza bodoče vlade, v kateri bo, kot kaže, nekaj ministrov obdržalo svoje položaje. "Očitno je problem predvsem pri nekaterih, da se ne uspejo zavedati tega, kako so volitve delovale redukcijsko v tem času, in da želijo ohraniti nekatere svoje kadre, s katerimi seveda imamo v Levici težave. To smo jasno tudi že večkrat povedali," je dejal.

O predlaganih kandidatih za ministre bodo po Vatovčevih besedah v Levici še razpravljali. Je pa denimo dosedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki naj bi resor vodil tudi v prihodnje, eden od tistih, "ki bo zelo težko dobil podporo Levice", je pojasnil. Levica se je sicer v sporazumu s peterico koalicijskih strank zavezala, da listi kandidatov za ministre ne bo nasprotovala, je pa lahko pri glasovanju vzdržana.