Šarec zaprisegel kot deveti predsednik vlade

Marjan Šarec je po izvolitvi v DZ zaprisegel kot novi predsednik vlade. Podprlo ga je 55 poslancev, kar je več, kot si je lahko obetal glede na napovedi. Gre za prvi uradni korak k oblikovanju 13. slovenske vlade, pri čemer se zaveda, da bo moral v naslednjih dneh vložiti velike napore, da bo sestavili ministrsko ekipo in bodo zaprisegli kot vlada.

Sicer je 40-letni Šarec je z današnjo izvolitvijo postal deveti predsednik slovenske vlade. Ob zaprisegi se je zahvalil za podporo in dejal, da bo namenil vse moči za to, da bo bolje vsem. Dodal je, da je bila podpora 55 poslancev več, kot je pričakoval.

Šarcu so v poslanski razpravi podporo napovedale stranke nastajajoče koalicije LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB ter Levica, s katero je peterica strank parafirala sporazum o sodelovanju. Podporo sta mu obljubila tudi poslanca narodnih manjšin. Omenjene stranke imajo skupaj 52 glasov, skupaj s poslancema narodnosti 54. To pomeni, da je novi predsednik vlade ob vseh napovedanih dobil še en glas podpore iz vrst prihodnje opozicije, kar je Šarec po izvolitvi v šaljivem slogu komentiral: "Očitno mi tisti, ki mi je namenil en glas več, želi, da se mučim naprej."

Zahvalil se je tako tistim, ki so ga podprli, pa tudi tistim, ki ga niso. Dodal je, da bo delal tudi v dobro tistih, ki ga niso podprli. "Vsak je lahko prepričan, da bom namenil vse svoje moči za to, da bo bolje vsem," je zagotovil.

Sicer pa je Šarec tudi v govoru ob začetku današnje izredne seje DZ poudaril, da ima pogum, vztrajnost in se ne boji prevzeti odgovornosti za ustvarjanje boljših razmer v državi. "Dela bo veliko na vseh področjih. Štela bodo dejanja, ne besede," je dejal in med drugim izpostavil tudi zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja.

Izpostavil je programske prednostne točke njegovega delovanja in dela prihodnje vlade, če jo bo sestavil. Med glavnimi prioritetami bo zdravstvo, ob tem pa je priznal, da bo to področje tudi najtežje. "Ljudje pričakujejo ureditev razmer in skrajšanje čakalnih dob ter zavedanje, da je nekomu mar za njih," je dejal. "Javno zdravstvo in druge javne storitve so temelj, na katerem stoji ali pade država," je prepričan.

Po njegovih besedah so v gospodarstvu potrebne nove visokotehnološke investicije, ker je naše gospodarstvo izvozno naravnano, pa ga morajo pripraviti na novo ohlajanje gospodarstva.

Dotaknil se je javnega sektorja in poudaril, da gospodarstvo in javni sektor ne moreta biti sovražnika, pač pa morata delati z roko v roko. Čeprav mnogi javni sektor omejujejo le na javno upravo, je to po njegovih besedah daleč od celote.

Kot večji izziv je navedel še zagotavljanje nacionalne varnosti v luči razmer v svetu. Dejal je, da je obrambno-varnostni sistem ključnega pomena za obstoj države, saj brez varnosti ni pogojev za nemoteno življenje in blaginjo naroda.

Pri tem je poudaril, da nikakor ne bo pristajal na prepire o tem, ali je pomembnejša vojska ali policija, saj sta obe strukturi življenjskega pomena za normalno delovanje države.

Popolnoma enako je po njegovih besedah s silami za zaščito in reševanje, kamor poleg civilne zaščite sodijo tudi gasilci. Na najvišji stopnji profesionalnosti pa morata delovati tudi obe varnostno obveščevalni službi. "Slovenija bo varna le, če bodo funkcionirali vsi členi verige, ki sestavljajo obrambno-varnostni sistem," je poudaril. Napovedal je tudi napore za razreševanje obmejnih sporov s Hrvaško in takojšnjo pripravo na predsedovanje Svetu EU.

Glede pokojninskega sistema je dejal, da bo treba nujno zagotoviti njegovo vzdržnost, napovedal je ustanovitev demografskega sklada. Pokojnina po njegovih besedah ni socialni transfer, temveč je zasluženo plačilo za preteklo delo. Eden od ključnih izzivov v prihodnosti bo po njegovem mnenju tudi na področju prekarnega dela.

Po izvolitvi je napovedal, da bodo v naslednjih dneh morali vložiti velike napore, da bi sestavili ministrsko ekipo, da bi ministri uspešno opravili zaslišanja pred matičnimi odbori in bodo lahko prisegli kot celotna vlada, ki bo vlada s polnimi pooblastili.

Predlog liste kandidatov za ministre bo moral v DZ vložiti v 15 dneh. Ta rok se izteče 1. septembra, a ker je to sobota, se po poslovniku DZ podaljša na prvi naslednji delovni dan, v tem primeru je to ponedeljek, 3. september.

Peterica strank, ki se dogovarja za oblikovanje koalicije, je o kadrovski razdelitvi resorjev sicer že začela razpravo, a, kot je bilo slišati večkrat v minulih dneh, križanka ni dokončana, dokler ni v celoti popolnjena. O imenih se bodo posvetovali tudi z Levico, ki pa je po podpisu protokola o sodelovanju s peterico zavezana nenasprotovanju listi kandidatov za ministre.

Če bodo na matičnih delovnih telesih potrjeni vsi kandidati za ministre, bo v četrtek, 13. septembra, predvidoma sledila nova izredna seja DZ, na kateri bodo poslanci volili vlado.

A ker bo to manjšinska vlada, sicer s podporo Levice, in jo bodo sestavljale tudi tri stranke, med katerimi je bilo v dozdajšnji vladi mnogo trenj, so se v predstavitvi stališč poslanskih skupin najverjetnejše prihodnje opozicijske stranke SDS, NSi in SNS med drugim spraševale, koliko časa bo Šarec sploh uspel voditi vlado.

Po Šarčevi izvolitvi že prihajajo čestitke. Predsednik republike Borut Pahor je Šarcu v kratkem pogovoru zaželel uspešno delo v korist Slovenije in vseh prebivalcev ter se priporočil za dobro sodelovanje, so sporočili iz Pahorjevega urada.

Šarcu, ki je bil kot univerzitetni diplomirani igralec do leta 2010 širši javnosti znan predvsem kot komik in imitator, pa so prek Twitterja čestitali tudi nekdanji sodelavci iz Radia gaga.