Simona Drenik toži Državni zbor, toda zakaj Državni zbor tudi za državo škodljivo poročilo še naprej objavlja in obravnava?

Tragikomična burleska, ki jo je s svojo preiskovalno komisijo o arbitraži zakuhal predsednik Knovsa Matej Tonin se nadaljuje z vse hitrejšo menjavo absurdnih prizorov.

Najprej je poročilo škodilo Sloveniji in je zagotovo imelo vpliv tudi na odločanje javnega pravobranilca pri Sodišču EU, ki je že podal negativno mnenje o dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi neizvajanja arbitražne odločbe.

Nato je Knovs zahteval tajne podatke od Sove, jih dobil in – jih objavil. S tem je bila znova narejena škoda državi, Sova pa je proti »neznanemu storilcu« vložila ovadbo.

In na koncu je Matej Tonin, kot smo že opozarjali, poteptal in kršil tudi pravice nekdanje agentke Simone Drenik.

Nekdanja slovenska agentka v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško Simona Drenik Bavdek je zato vložila tožbo na upravno sodišče proti Državnemu zboru, s katero zahteva umik poročila Knovsa glede prisluškovalne afere, ki je obremenilo predvsem Drenikovo.

Poročilo si lahko sicer preberete tukaj 

porociloknovsarb.pdf

porociloknovsarb.pdf

Nadzorni, ne preiskovalni parlamentarni organ pripiše politično krivdo za arbitražno-prisluškovalni škandal uradnici, ki jo je arbitražno sodišče opralo pravne krivde, ko je nadaljevalo in zaključilo arbitražo. Tožba je seveda neizogibna https://t.co/josQ6h8Kzz

— Uroš Esih (@UrosEsih) December 12, 2019

Ugovori, češ, da bi Drenikova v vsaki spodobni državi že bila za zapahi, ker se je na nevaren način pogovarjala s Sekolcem, ki so pogosti na družbenih omrežjih so netočni in zavajajoči.

V tem primeru bi morala država priznati, da se je Drenikova s Sekolcem pogovarjala z njenim dovoljenjem in vednostjo, to pa bi Slovenijo razkrilo kot državo, kršilko mednarodnega prava.

Dokazov o tem za zdaj še ni, toda poročilo Knovsa je to komunikacijo naslikalo prav v takšni luči, kar je seveda en problem.

Povedano preprosto: Tonin je lahko Drenikovo in Sekolca (ter predvsem Erjavca) obtožil le tako, da je ob tem žrtvoval interese države.

In to je tudi naredil, brezkompromisno in očitno tudi brez kančka slabe vesti.

Drug problem je Tonin povzročil s tem, ko je v poročilu Drenikovo naslikal kot grešnega kozla, kot kršilko predpisov in kot krivo osebo.

In to brez odločitve sodišča ter brez postopka, v katerem bi se lahko zagovarjala.

To pa je seveda v nasprotju s slovensko Ustavo in predpisi ter konvencijami, ki zavezujejo Slovenijo.

Najbrž ni veliko prisebnih držav, ki bi protiobveščevalne neuspehe prale tako javno kot Slovenija s Toninom v primeru Drenik. Narcis, ki bi prodal državo za 30 sekund v TV dnevniku.

— Jure Mesarič (@juremes) December 11, 2019

Simona Drenik je prejšnji teden zato predlagala predsedniku DZ-ja Dejanu Židanu, da poročilo umakne iz obravnave: ta je odgovoril z dolgo serijo posvetov, Matej Tonin pa je njeno zahtevo – zavrnil.

»S tem poročilom je Knovs grobo presegel svoje pristojnosti. Opravil je razgovor z osebo, ki jo je vabil kot zaposleno v državnem organu, ki bi vedela karkoli izpovedati in pojasniti okoliščine. Na koncu jo je zasliševal kot osumljenko oz. preiskovanko, ne da bi ji dal kakršnekoli procesne pravice. S tem poročilom je bilo tako poseženo v temeljne ustavne pravice naše stranke, zato uveljavljamo sodno varstvo. S tožbo zahtevamo, da se to poročilo komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) odpravi, tako javni kot tajni del. Zahtevamo, da se ugotovi, da je to poročilo zaradi vseh zatrjevanih kršitev, ki jih obširno pojasnjujemo v tožbi, nezakonito in da posega v človekove pravice naše stranke. Prav tako zahtevamo odstranitev javnega dela poročila s spletne strani DZ, kjer je objavljeno,« je pojasnil odvetnik Drenikove Roman Završek.

Tožbo so vložili v sredo na upravno sodišče, ki je po Završkovih besedah edino pristojno.

Arbitraža od zgoraj navzdol:
Slovenija, meje so določene!
Hrvaška, ma kaki, ne priznajemo ovaj sud.
EU, dogovorite se sami.
Arbitraža od spodaj navzgor:
EU, dajte se dogovoriti, no.
Hrvaška, bomo!
Slovenija, smo se že!#jebeludzbunjenog situacija.

— Jure Bajic (@Jure_Bajic) December 12, 2019

Drenikova za zdaj tudi ne zahteva odškodnine, razen povračila sodnih stroškov.

Ni pa rečeno, da Drenikova ne bo zahtevala odškodnine pozneje, če bo DZ ohranil poročilo Knovsa, upravno sodišče pa bo ugotovilo kršitev njenih pravic. Posredno je vendarle pozvalo k poravnavi.

»Stranka meni, da nikomur ni v interesu še dodatno razpihovati te zadeve, ki ima že zaradi drugih spremljajočih okoliščin veliko medijsko pozornost,« je dejal njen pravni zastopnik.

Matej Tonin se je odzval z izjavo, v kateri se je začudeno spraševal, kaj naj bi naredil narobe, če je povedal zgolj resnico.

Res pa je nekaj drugega – da je Tonin z javno obtožbo Simone Drenik in Jerneja Sekolca, češ da se nista držala navodil Sove o kriptiranem komuniciranju, pred celotno svetovno javnostjo njuno do tedaj zasebno komunikacijo ozlajšal še z državnim pečatom.

In tako je sedaj videti, da so slovenske državne službe za to nezakonito dogovarjanje Drenikove s Sekolcem ne samo vedele, pač pa ga tudi usmerjale, ščitile in podobno.

To pomeni, da je Tonin Slovenijo v očeh svetovne javnosti predstavil kot mednarodnega delikventa, Drenikovo pa kot storilko nezakonitega dejanja.

In vse to je bilo storjeno le nekaj dni pred usodnim sprejemom odločitve Sodišča EU o tem, ali je to sodišče za ta spor sploh pristojno ali ne. Kjer je javni pravobranilec že predlagal, da naj sodišče tožbo Slovenije – zavrne.

Ne glede na to, kako se bo iztekla zahteva Drenikove, je očitno, da je Knovs zelo verjetno kršil pravice državljanke Drenikove, istočasno pa škodoval tudi vitalnim interesom Slovenije.

Pri tem ni nenavadno, da Simona Drenik toži Državni zbor – nenavadno je, da Državni zbor poročilo, ki ima očitno škodljive posledice tako za državo kot za državljane, še naprej resno obravnava in pusti, da »visi« na spletnih straneh Državnega zbora.