REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj je poročilo Knovsa škodljivo za Slovenijo celo v primeru, da tajni podatki ne bi bili razkriti, kot v ovadbi meni Sova

Zakaj je poročilo Knovsa škodljivo za Slovenijo celo v primeru, da tajni podatki ne bi bili razkriti, kot v ovadbi meni SovaSova in Matej Tonin. Vir: Insajder.com

Potem ko smo v Isajderju prvi opozorili na razkrivanje državnih skrivnosti ob objavi poročila Knovsa ter na škodljive posledice zapisanih obtožb v omenjenem poročilu, se je tudi Sova odzvala in v zvezi z dokumenti, ki jih je objavil Knovs, v ponedeljek obvestila policijo in okrožno državno tožilstvo zaradi »večkratnega razkritja tajnih podatkov«.

Predsednik Knovsa Matej Tonin sicer trdi, da se ovadba ne nanaša nanj.

V Sovi so namreč ugotovili, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je pri objavi javnega dela poročila Knovsa, ki je vsebovalo podatke o dogodkih med Slovenijo in Hrvaško med arbitražnim postopkom, prišlo do večkratnega razkritja tajnih podatkov.

Široko objavljanje dokumentov razkriva način delovanja obveščevalne službe, zato se takih dokumentov po principu naj ne bi objavljalo, ker se dela usluga tistim, ki so proti nam, je ocenil Zmago Jelinčič.

Ker je objavo poročila dovolil predsednik Knovsa naj bi po neuradnih informacijah Sova ovadila prav Mateja Tonina.

Tonin pa je na Twitterju objavil odgovor vodje ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Katarine Bergant, da so »prejeli naznanilo suma storitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov po 260. členu kazenskega zakonika, ki se ne nanaša na nobeno določeno osebo«.

»Ovaden nisem jaz, ampak neznana oseba,« se je na pojasnilo odzval Tonin in ob tem obtožil državnega sekretarja v kabinetu premierja Damirja Črnčeca, da je zlorabil Sovo, da je lansiral lažno novico, »katere cilj je diskreditacija mene in Knovsa«.

»Oslabljen Knovs je v interesu Marjana Šarca, vendar nevarnost za demokracijo,« je dodal Tonin v zapisu na družbenem omrežju.

Tonin, Erjavec, Drenikova
Erjavec, Drenikova, Tonin

Knovs je javni del poročila o zapletih v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško objavil pred dvema tednoma. V poročilu ugotavlja, da slovenska agentka Simona Drenik ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil. Toda Drenikova vztraja, da zakona o tajnih podatkih ni kršila.

Knovs v javnem delu poročila, ki obsega 17 strani in ga je po Toninovih besedah sprejel brez glasu proti, ugotavlja, da je Drenikova opravila vsa potrebna izobraževanja in usposabljanja za tajne podatke.

Predsednik SNS in član Knovsa Zmago Jelinčič je ob tem prav tako ocenil, da očitki ne bi smeli biti usmerjeni zoper vse člane Knovsa. »Celoten Knovs pri tem nima nič. Bistven je predsednik,« je poudaril v izjavi za medije.

Jelinčič se istočasno z objavo dokumenta - ne strinja.

Slovenija je torej v očeh zunanjih opazovalcev – Hrvaške in tudi mednarodne skupnosti – priznala, da je država, ki prikriva nezakonito ravnanje lastnih državljanov in jo skrbi le, ker se nezakonitosti niso uspešno prikrile s kriptirano komunikacijo.

»V prvi vrsti je treba vedeti, da široko objavljanje dokumentov razkriva način delovanja obveščevalne službe, zato se takih dokumentov po principu naj ne bi objavljalo, ker se dela usluga tistim, ki so proti nam,« je povedal.

Kot pravi, se na komisiji niso dogovorili o natančni vsebini javnega dela dokumenta. »Jaz nisem vedel, da bo (Tonin) dal cel dokument ven,« je dodal Jelinčič, ki se glasovanja o objavi dokumenta ne spomni, a dodaja, da je morda na tej seji manjkal.

Članica komisije Monika Gregorčič (SMC) je ocenila, da »v poročilu ni bilo nič spornega, kar bi ogrozilo interese naše države«.

Vendar to ne bo povsem držalo, na kar smo v Insajderju že opozorili.

Vsa diplomatska obramba Slovenije pred arbitražnim sodiščem je namreč temeljila na bistvenem argumentu, da kršitve sodniške nepristranskosti niso bile bistvene (kar je res) in da Slovenija s temi pogovori (ki so jih najverjetneje razkrili hrvaški obveščevalci in prisluhe prvič objavili v Srbiji, šele nato pa na Hrvaškem) ni imela prav nič.

Večernji list - komentar o arbitraži
Zagrebški Večernji list - komentar o arbitraži

Toda nato se je pojavil Matej Tonin s svojim letečim cirkusom »parlamentarne preiskave.«

Kot najpomembnejši uspeh navaja »laži« Erjavca (ki naj bi trdil, da je dobil navodilo agentov Sove, da se lahko nedovoljeno pogovarja le minuto, kar naj ne bi bilo res) in to, da se Drenikova ni držala navodil o varni komunikaciji, ki jo je dobila od Sove, kjer se je celo udeležila usposabljanja za varno komuniciranje.

To pa seveda razkriva, da je slovenska tajna služba inštruirala najvišje predstavnike države, kako naj tajno in nezakonito komunicirajo z arbitrom, sodnikom arbitražnega sodišča, ki je odločalo o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Toninu se je posrečilo, da iz Slovenije v sporu s Hrvaško naredi – grešnega kozla.

Poročilo tudi navaja, da so pogovori Drenikove in slovenskega arbitra Jerneja Sekolca, ki so vsebovali tajne in občutljive podatke, potekali zunaj prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav in zunaj delovnega časa Drenikove ter tudi brez vednosti MZZ, takratnega predsednika vlade in Sove.

Knovs torej moti, da sta bila oba pri deliktu ujeta, ne pa to, da sta arbiter in agentka storila delikt.

In ker je Drenikovo sedaj Slovenija vsaj z javno obtožbo svojega organa (Knovsa) tudi »sankcionirala« tako, da jo je postavila na sramotilen steber in jo obtožuje za kršenje pravil o tajnosti komunikacije s Sekolcem, je to seveda mogoče razumeti samo na en način: da Slovenija ne želi, da se ta (s strani Drenikove nezakonita) ravnanja razkrijejo.

Večernji list - arbitraža
Zagrebški Večernji list o arbitraži

Z ovadbo Sove pa bo sedaj ta vtis samo še podkrepljen.

Z drugimi besedami povedano, Slovenija je torej v očeh zunanjih opazovalcev – Hrvaške in tudi mednarodne skupnosti – priznala, da je država, ki prikriva nezakonito ravnanje lastnih državljanov in jo skrbi le, ker se nezakonitosti niso uspešno prikrile s kriptirano komunikacijo.

Države pa morajo v skladu z določili ne samo notranjega, pač pa tudi mednarodnega prava nezakonita ravnanja preganjati, ne pa prikrivati.

Slovenija se svetu kaže kot neiskrena, verolomna država, čeprav je bila v resnici Hrvaška tiste, ki je prekršila vse pogodbe in prevarala Slovenijo.

Tudi takrat, kadar se zdi, da so bila izvedena »v korist države.«

In prav zato je celotna preiskava Mateja Tonina in objava rezultatov dela komisije izjemno škodljiva za Slovenijo – celo če bi tožilstvo prišlo do sklepa da tajni podatki niso bili razkriti.

Slovenija se svetu kaže kot neiskrena, verolomna država, čeprav je bila v resnici Hrvaška tista, ki je prekršila vse pogodbe in prevarala Slovenijo.

Toninu se je torej po napornem delu vendarle posrečilo, da iz Slovenije v sporu s Hrvaško naredi – grešnega kozla.

Z razkrivanjem tajnih postopkov in ravnanj Sove je prisilil v odziv celo slovensko obveščevalno agencijo, to pa bo Hrvaška znova uporabila kot še en argument v svojo korist, v smislu, poglejte, Sova se sedaj trudi prikriti državno spletko in vplivanje na sodnika! 

Kar je situacija, ki jo je – v interesu Hrvaške in ne Slovenije – s svojimi obtožbami ustvaril prav Matej Tonin.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek