REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Šarec na obisku v Srbiji: priložnost za nove preboje in odpravo problemov srbskih investitorjev v Sloveniji?

Šarec na obisku v Srbiji: priložnost za nove preboje in odpravo problemov srbskih investitorjev v Sloveniji?Ana Brnabić in Marjan Šarec

Bo Slovenija naposled iz Beograda dobila Kekca, nepriznana srbska manjšina v Sloveniji pa status polnopravne?

Predsednik slovenske vlade Marjan Šarec je namreč na svojem prvem uradnem obisku v Srbiji, kjer se bo srečal z gostiteljico, predsednico srbske vlade Ano Brnabić, sprejela pa ga bosta tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in predsednica parlamenta Maja Gojković.

Namen obiska je utrditev dobrih političnih odnosov in vsestranskega sodelovanja med državama.

Med glavnimi temami pogovorov bo izmenjava stališč glede razmer in evropske perspektive Zahodnega Balkana, pri čemer bo Šarec potrdil slovensko podporo reformnemu napredku Srbije in njenim prizadevanjem za članstvo v Evropski uniji, poudarjajo v kabinetu predsednika vlade.

Namen obiska je utrditev dobrih političnih odnosov in vsestranskega sodelovanja med državama.

Z obiskom se nadaljujejo srečanja med državama na najvišji politični ravni.

Pred tem je bil na uradnem obisku v Srbiji januarja letos predsednik republike Borut Pahor z močno gospodarsko delegacijo, od srbskih predstavnikov pa je bila nazadnje v začetku julija v Sloveniji predsednica srbskega parlamenta Maja Gojković.

Vendar ima predsednik države po slovenski ustavi le omejena pooblastila, zato je za obe državi precej pomembnejši obisk predsednika vlade.

Ana Brnabić, srbska premierka. FOTO: STA foto
Ana Brnabić je s svojo parternico nedavno povila dojenčka, sinčka Igorja.

Slovenija in Srbija imata sicer dobre in razvejane odnose, brez večjih odprtih vprašanj.

Nekatera so še nerešena v okviru implementacije sporazuma o nasledstvu po nekdanji Jugoslaviji.

Slovenija in Srbija sicer povsem drugače gledata na reševanje ključnega problema Srbije – razglasitve neodvisnosti Kosova, dela Srbije, ki ga je Slovenija priznala kot samostojno državo, čemur pa Srbija nasprotuje.

Dialog med Prištino in Beogradom pa je v zadnjem času zapadel v krizo zaradi uvedbe 100–odstotnih carin na vse blago proizvedeno v Srbiji s strani prištinskih oblasti, kar je ustavilo dialog.

Tudi ZDA in EU sicer zahtevajo od Prištine, da carine ukine, vendar je kaj takšnega mogoče pričakovati šele po jesenskih volitvah na Kosovu.

Čeprav je ideja o »razmejitvi« Kosova in Srbije, ki jo je, brez podrobnosti, kako si jo predstavlja, zagovarjal tudi predsednik Srbije Aleksander Vučić, v Parizu in Berlinu naletela na zavračanje, jo nova ameriška administracija podpira.

Ob podpori Rusije je zato takšen scenarij dolgoročno najverjetnejši.

To pomeni, da bi Srbija v zameno za priznanje Kosova morda pridobila nazaj vsaj ozemlja severno od Ibra.

Slovenija pa se bo morala odločiti, ali bo v prihodnosti podpirala takšno, bolj pragmatično rešitev, ki jo bodo verjetno Šarcu predstavili v Srbiji, ali pa bo zgolj vztrajala na »celovitosti« in srbskem priznanju Kosova, ki se je od Srbije sicer odcepilo nezakonito, pri čemer so kršitev mednarodnga prava storile tudi tiste države, ki so priznale Kosovo.

V diplomatskih krogih »kvinte« so se medtem pojavile tudi zahteve, da naj Srbija v zameno za ukinitev carin preneha s prizadevanji, da naj čim več držav umakne svoje priznanje Kosova.

Po podatkih srbskega MZZ-ja je to do sedaj storilo že 15 držav po svetu ...

Predstavniki Srbije pogosto izpostavljajo tudi potrebo, da Slovenija uredi vprašanje srbske manjšine v Sloveniji, ki ni priznana kot manjšina.

V Srbiji pa odgovarjajo, da nezakonito dejanje Prištine, ki krši določila CEFTE, ni mogoče postaviti na isto raven s pravico Srbije, da brani svojo ozemeljsko integriteto z diplomatskimi sredstvi.

Pri čemer je že 15 držav v zadnjem času razveljavilo priznanje Kosova, tako da je številka tistih, ki so državo priznale že padla pod 100. Kmalu naj bi enako potezo naredili še dve državi.

Predstavniki Srbije pogosto izpostavljajo tudi potrebo, da Slovenija uredi vprašanje srbske manjšine v Sloveniji, ki ni priznana kot manjšina, kljub dejstvu, da je s preko 50.000 pripadnikov najštevilčnejša med vsemi bodisi priznanimi bodisi nepriznanimi manjšinami.

Njen status – podobno kot status ostalih pripadnikov manjšin iz držav nekdanje SFRJ – tudi ne ureja noben sistemski zakon, tako kot je to na primer urejeno v Sloveniji za Staroavstrijce. To pa posledično vpliva tudi na slabše možnosti za ohranjanje njihove identitete in zaščito pravic.

Slovenci so v Srbiji priznani kot manjšina.

Šarec se bo sestal tudi s Slovenci, ki živijo ali delujejo v Srbiji. Slovenija ima v Srbiji eno večjih izseljeniških skupnosti, saj tam živi do 10.000 oseb slovenskega porekla.

Slovenci so v Srbiji priznani kot manjšina.

Ne glede na to pa je gospodarsko sodelovanje med državama intenzivno. Srbija je med najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije, medsebojna blagovna menjava pa že vrsto let krepko presega milijardo evrov, pri čemer Slovenija beleži občuten presežek.

Lani se je blagovna menjava med državama povečala za 14 odstotkov, pri čemer je Slovenija izvozila za 900 milijonov evrov blaga, Srbija pa za 600 milijonov.

Slovenija si prizadeva pridobiti nekatere umetnine slovenske kulturne dediščine (slike, filme) ter arhivskega gradiva.

Slovenija je pomembna tuja investitorka v Srbiji, in sicer so lani slovenske naložbe v Srbiji po podatkih statističnega urada znašale približno 900 milijonov evrov, kar je skoraj 16 odstotkov vseh slovenskih investicij v tujini, medtem ko so naložbe Srbije v Sloveniji znašale 170 milijonov evrov (1,1 odstotek vseh tujih investicij v Sloveniji).

Slovenija pa si ob tem želi tudi reševanja nekaterih vprašanj nasledstva.

Prizadeva si pridobiti nekatere umetnine slovenske kulturne dediščine (slike, filme - med ostalimi, tudi original legendarnega Kekca) ter arhivskega gradiva in za dogovor o prostem dostopu do vseh državnih arhivov nekdanje skupne države.

Vendar gre v precejšnji meri za kulturne dobrine, ki so bile kupljene in so del muzejskih zbirk v Srbiji ter kot take niso del problematike nasledstva, opozarjajo v Beogradu.

Kar se pa Kekca tiče, je srbska stran že izrazila pripravljenost za kreativno rešitev, ki bi ustrezala tudi Sloveniji ...

Ni pa izključeno torej, da srbska vlada, ki si želi podpore Slovenije pri vstopu v EU ne bo našla kakšne pragmatično rešitev za te zahteve Slovenije.

Srbski gospodarstveniki so nezadovoljni predvsem z ovirami, na katere so pri investicijah naleteli v Sloveniji.

Bo pa Šarčev obisk v srbski prestolnici zagotovo tudi priložnost za številne dogovore. Kot smo že poročali, so srbski gospodarstveniki nezadovoljni predvsem z ovirami, na katere so pri investicijah naleteli v Sloveniji.

Na nedavnem sestanku srbske gospodarske zbornice in podjetnikov v Srbiji je bilo, kot smo poročali, precej pozornosti posvečenih tudi usodi Mercatorja ter prav tako politiki Slovenije do tujih, predvsem srbskih investicij.

Kostić Miodrag in Letališče Portorož
Srbski poslovnež Kostić Miodrag in Letališče Portorož

 »Srbija, oziroma njeni organi in gospodarstveniki so na začetku krize z 'Agrokorjem', ki je imela posledice tudi za 'Mercator-S', postopali zelo premišljeno in odgovorno. Glede na to, kako korektno se je obnašala Srbija, pričakujemo, da bo tudi Slovenija na enak način postopala do naših investitorjev,« je tedaj dejal Marko Čadež, direktor Gospodarske zbornice Srbije.

Razkril je tudi, da imata dve podjetji iz Srbije v Sloveniji določene težave.

Na to se je navezal minister za trgovino v vladi Srbije Rasim Ljajić, ki je potrdil te informacije in dejal, da gre za investicije podjetij »MK skupine« in »Delte«.

»V prihodnjem obdobju bom poklical resornega ministra iz Slovenije, da bi se z njim pogovoril na to temo,« je dejal minister Ljajić.

»V prihodnjem obdobju bom poklical resornega ministra iz Slovenije, da bi se z njim pogovoril na to temo in da, če je mogoče, organiziramo sestanek, na katerega bi bile povabljene tudi omenjeni srbski podjetji,« je dejal minister Ljajić.

Predsednik Upravnega odbora AIK banke Miodrag Kostić je ob tem pohvalil sodelovanje in izvedeno financiranje v predhodnih dveh letih. Pri tem je poudaril, da je »Mercator-S« absolutno upravičil zaupanje AIK banke s tem, da je vračal vse svoje kredite v dogovorjenih rokih.

Rešitev teh problemov srbskih investitorjev v Sloveniji, o katerih smo že poročali, pa je zagotovo visoko na seznamu zahtev, ki jih bo od srbskih kolegov v Srbiji dobil slovenski predsednik vlade.