V Berlinu o odnosih Srbije in Kosova, na Kosovu pa osli prvi "prebili" nezakonite kosovske carine

Na vabilo nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona danes v Berlinu poteka neformalni vrh o Zahodnem Balkanu, v središču katerega bo zagon dialoga Srbije in Kosova, ki je mesece na mrtvi točki. Ob visokih predstavnikih držav regije, Evropske komisije in Hrvaške se ga bo udeležil tudi premier Marjan Šarec.

V Berlin je odpotoval tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Na Kosovu zahtevajo brezvizni režim z EU, ki ga imajo sicer tudi vse ostale države v regiji, Srbija pa sporoča, da dialoga s Kosovom ne bo, dokler Priština ne ukine ensotransko uvedene, 100-odstotne carine na blago iz Srbije. aradi tega Srbija trpi več kot milijon evrov škode vsak dan, Srbi s Kosova pa ostajajo brez številnih potrebščin, celo brez svojih sredstev informiranja.

Carine, ko so Srbijo samo na osnovi nerealiziranih prodaj stale okoli 100 milijonov evrov so tudi v nasprotju z določili CEFTE. Priština jih je uvedla zaradi nasprotovanja članstva Kosova v Interpolu, kar pa ni bila kršitev nobene od zavez Srbije. 

Težava Kosova je tudi v tem, da Kosovo še vedno ni ustanovilo Zveze srbskih občin, čeprav je bila to edina obveznost, ki so jo doslej sprejeli. Istčasno so v parlamentu sprejeli podlago za pogajanja, ki od Srbije zahteva priznanje neodvisnosti in ji postavlja še številne druge pogoje. 

Pogajanja med kosovskim in srbskim predsednikom bodo zato verjetno še zelo naporna. Ob napovedi srečanja v Berlinu sta nemška kanclerka in francoski predsednik sicer sporočila, da se želita s povabljenimi pogovoriti o izzivih v regiji, še posebej o odnosih med Srbijo in Kosovom.

Je pa medtem že "padel" prvi del carin, ki jih je enostransko uvedla Priština. Srbski mediji so poročali, da je "najprej padla taksa na osle".

Oblasti v Prištini so namreč sklenile, da bo po novem uvoz živih živali na Kosovo - tudi iz Srbije - oproščen carin. Gre za šest vrst blaga. Carine so tako odpravljene za konje, osle, svinje, koze in drugo živino. 

"Kosovu je, po analizah, potreben uvoz živih živali in carinske reforme gredo v to smer," je dejal Bedri Hamza, finančni minister v kosovski vladi.

Pred uvedbo carin je blago Srbije na trgu Kosova predstavljalo 60 odstotkov uvoza. Takoj po visokih carinah se je povečal uvoz iz Albanije za 60 odstotkov, iz Slovenije za 123 odstotkov, iz Grčije pa na 114 odstotkov. Če bi visoke carine ostale v veljavi bi bil srbski proračun oškodovan za 0,7 odstotka.

To seveda pomeni, da je tudi slovensko gospodarstvo v zadnjih mesecih lepo kovalo dobiček zaradi zaostritve med Kosovom in Srbijo. 

Ob tem so v severnem delu Kosova Srbi po več mesecih vendarle dočakali tudi prihod prvih srbskih časnikov.

Pri tem 100-odstotne carine na to "blago", (ki je informativnega značaja, zato Kosovo krši tudi sporazume, ki zahtevajo svobodo obveščanja) niso bile ukinjene, ampak se je, kot poročajo mediji "našel način", da se to ne občuti v končni ceni proizvodov. 

Kosovo, ki ga del držav sveta priznava za državo, vendar je formalno še vedno pokrajina Srbije pod mednarodno upravo (UNMIK) novih pobud v Berlinu ne pričakuje, bodo pa evropski politiki nadaljevali s pritiskom za nadaljevanje dialoga.