REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Napoved sodnika Radonjića se uresničuje: predsednik senata ljubljanskega Okrožnega sodišča ga želi disciplinirati

Napoved sodnika Radonjića se uresničuje: predsednik senata ljubljanskega Okrožnega sodišča ga želi discipliniratiSodnik Zvjezdan Radonjić in predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik

Predsednik ljubljanskega Okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu predlagal uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću, poroča Večer.

Zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očita več kršitev zakona o sodniški službi.

Ljubljanski okrožni sodnik Radonjić se namreč v javni razglasitvi sodbe v zadevi Milko Novič, ki je bil aprila oproščen obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, ni ukvarjal le s konkretno kazensko zadevo, temveč je veliko besed v obrazložitvi sodbe namenil pritiskom nanj.

Kljub temu, da je Radonjić natančno opisal pritiske nanj so tako Marjan Pogačnik kot nato tudi člani Sodnega sveta ter nato še posebne komisije za etiko in integriteto pri tem organu prišli do ugotovitve, da so Radonjićeve trditve o pritiskih brez podlage in posledica »njegovega subjektivnega dojemanja.«

Kljub temu, da je Radonjić natančno opisal pritiske nanj so tako Marjan Pogačnik kot nato tudi člani Sodnega sveta ter nato še posebne komisije za etiko in integriteto pri tem organu prišli do ugotovitve, da so Radonjićeve trditve o pritiskih brez podlage in posledica 'njegovega subjektivnega dojemanja.'

Zdaj je po poročanju Večera Pogačnik zoper Radonjića zaradi suma storitve več disciplinskih kršitev podal pobudo disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu za sprožitev disciplinskega postopka.

Očita mu več kršitev zakona o sodniški službi, ki govori o tem, da se sodniku, ki je z naklepom ali iz malomarnosti kršil sodniške dolžnosti, ki so predpisane z zakonom in sodnim redom, ali neredno opravljal sodniško službo, lahko izreče disciplinska sankcija.

Izmed dejanj, ki pomenijo kršitev sodniške dolžnosti, Pogačnik Radonjiću očita »neizpolnitev ali neupravičeno odklonitev izvršitve sodniške dolžnosti, vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica, in neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje.«

Milko Novič
Milko Novič

Glede na zakonska določila so disciplinske sankcije za te kršitve pisni opomin, ustavitev napredovanja, znižanje plače, premestitev na drugo sodišče ali prenehanje sodniške funkcije.

Sodnik Zvezdan Radonjić je sicer izrekel oprostilno sodbo Milku Noviču, obtoženemu umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, in v razsodbi med drugim dejal, da so ga želeli med sojenjem kot predsednika sodnega senata diskreditirati. Že takoj po prvih narokih so se po njegovih besedah začeli pritiski na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira, da bo sodil, kot je treba.

Med drugim naj bi njegovo kaznovanje predlagal tedanji vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. Napovedal je, da zaradi tega, ker je Noviču želel zagotoviti pošteno sojenje, ne bo nikoli napredoval, čez mesec dni pa da bo verjetno v suspenzu.

Pritiski, ki jih je doživel sodnik Zvjezdan Radonjić, jasno kažejo, da v Sloveniji v pomembnih primerih nimamo 'večstopenjskega sojenja', pač pa, da se pomembne sodbe pišejo – 'zgoraj.

Ob tem so »primer Radonjić« vodilni in »osrednji« mediji v Sloveniji poskusili pomesti pod preprogo, čeprav je očitno, da pritiski, ki jih je doživel sodnik Zvjezdan Radonjić, jasno kažejo, da v Sloveniji v pomembnih primerih nimamo »večstopenjskega sojenja«, pač pa, da se pomembne sodbe pišejo – "zgoraj".

Sodniki so bili ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja že načeloma svobodni - toda ne, kadar je šlo za "pomembna", tudi "politična" sojenja. In tako je očitno še danes.

V Sloveniji je očitno praksa, da sodniki na spodnjih ravneh sojenja v »pomembnejših« primerih že med sojenjem dobivajo instrukcije preko »kolegov« na višjih ravneh, tako, kot se je to zgodilo tudi v primeru sodnika Zvjezdana Radonjića.

Takšnih primerov pa je v Sloveniji še veliko. Le da sodnikov, ki bi si o tem upali pričati, do Zvjezdana Radonjića v Sloveniji - ni bilo.

Zanimivo je, da so tudi Radonjićevi predpostavljeni že dan po njegovem dramatičnem govoru ugotovili, da zadeva sploh ni zaskrbljujoča, čeprav je tedaj »preiskava« o tem, kako naj bi Radonjić dobival napotke in sporočila preko kolegice-sodnice iz Vrhovnega sodišča že »potekala«.

Slovenija ima v Evropi največ sodnikov na število prebivalcev - toda kakšnih?

In je očitno in pričakovano - ostala brez pričakovanih rezultatov.

Medtem se je v zadevi Novič tožilstvo pritožilo na oprostilno sodbo, ki jo je izrekel Radonjić. Novičeva obramba je predlagala prenos krajevne pristojnosti za obravnavo pritožbe. Obramba zaradi ohranitve videza nepristranskosti predlaga, da o primeru ne bi razsojalo ljubljansko višje sodišče. Odločitev o tem predlogu je v rokah vrhovnih sodnikov, ki o tem še niso odločali, poroča Večer.

Da je s slovenskim sodstvom marsikaj narobe pa opozarja tudi sodnik Boštjan M. Zupančič, ki je nedavno opozoril, da ima Slovenija ima v Evropi največ sodnikov na število prebivalcev, vprašal pa se je – kakšnih?

Slovenija ima na število prebivalcev največ sodnikov Evropi.

Samo kakšnih? pic.twitter.com/XG6juwq8TG

Da je ta dvom upravičen, so mu potrdili sledilci. Eden od njih je opozoril na sodbo, v kateri je sodišče kot »oteževalno« okoliščino upoštevalo, da obsojeni – še ni bil nikoli kaznovan. Takšnih »cvetk«, ki državljane seveda stanejo veliko denarja, včasih pa tudi svobode (kot je nazorno pokazal tudi primer Milka Noviča, kjer preiskava o sporočilih, ki jih je sodnik preko sodnice dobival kar iz Vrhovnega sodišča RS) pa je v tej državi žal - še veliko.

Podobno mnenje je za Insajder.com podala tudi ena od upokojenih sodnic.

»Primer s. Radonjiča - osebno ga sicer ne poznam - ni osamljen…Za sodnika, ki je suveren in ni poslušen, ni mesta v sodniških vrstah. Trajni mandat se je izrodil v takšno smer, da sodnika, ki vladajočim ali višjim ne ustreza, enostavno zradirajo z negativno sodniško oceno. Zadošča ena sama. Nikakršnih disciplinskih postopkov ne rabijo, enostavno te čez noč odrežejo …Najboljša ilustracija pa je obrazložitev sodnega sveta, ki je ob potrjevanju sodniške ocene zapisal, da visoka storilnost in visok odstotek potrjenih zadev še ni merilo za kakovost sodnice. Imela sem namreč 160% normo in 85% potrjenih zadev. Pa očitno nisem bila ustrezna in to po 36 letih sodniške službe. Ne vem, kakšna merila bi potem morala izpolnjevati. Najbrž delati manj,« je ocenila ta sodnica.

Za sodnika, ki je suveren in ni poslušen, ni mesta v sodniških vrstah. Trajni mandat se je izrodil v takšno smer, da sodnika, ki vladajočim ali višjim ne ustreza, enostavno zradirajo z negativno sodniško oceno.

Primer Radonjić kaže, da bi v Sloveniji nujno potrebovali zakon o zaščiti žvižgačev, da bi se tako lahko zaščitili tisti, ki razkrivajo trgovanje z vplivom, torej korupcijo, tudi v sodniških vrstah in še marsikje drugje. Tako, kot je to storil sodnik Radonjić.

V nekaterih drugih državah takšne zakone imajo, v Sloveniji žal - ne.

Radonjića namreč želijo disciplinirati »za primer« drugim sodnikom. Kajti – le kdo se bo upal še javno izpostaviti, če bo jasno, da ga čakajo discipliniranje in morda celo izguba službe, če bo izpostavil pritiske ob svojem delu?

Namesto da bi sodnike vzpodbujali, da pritiske izpostavijo (celo če bi se sodniki »zmotili« pri njihovi oceni), tako v sodnih vrstah vzpodbujajo molk in slepo izpolnjevanje »navodil od zgoraj«, tudi takrat, kadar jih prenašajo formalno nepooblaščeni »kurirji.«

Svoje mnenje o "zadevi Radonjić" pa lahko poveste tudi v anketi, ki dobro kaže, kako bralci Insajderja.com ocenjujejo ta celoten primer.

Ali je bil sodnik Radonjić ob procesu Noviču pod pritiski nadrejenih ali si je pritiske preprosto izmislil?

Delite članek