Korenček ali palica? Kako je propadel načrt o »poceni vzpodbujanju zaposlovanja« s prisilnim delom

Načrt o prisilnem delu brezposelnih je propadel, ker niti SDS ni želela glasovati za jemanje denarja najbolj revnim, tistim, ki živijo pod pragom revščine.

Razkol med vladnimi strankami in Levico je namreč pokopal tudi namero o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost.

Zaradi veta državnega sveta bi koalicija za ponovno potrditev zakona potrebovala najmanj 46 glasov, ki pa jih ni uspela zbrati, tudi ob pomoči SNS Zmaga Jelinčiča ne.

Prevod: Očitno so v SDS pametno ugotovili, da jim uvedba zakona, ki bi uvedel prisilno delo ne bi koristila.

Je bila vsa ta zgodba potrebna?

Bo ministrstvo odstopilo tudi od nadaljnjih rezov na tem področju v višini 93 milijonov evrov, ki jih predvideva proračun. pic.twitter.com/KsZe5A0gRf

— Matej Klarič (@Matej_Klaric) November 13, 2019

Za dodatek za delovno aktivnost se na leto nameni 16 milijonov evrov. Ta denar bi vlada nezaposlenim in zaposlenim z zelo nizkimi dohodki rada odvzela, da bi jih bolj »motivirala« za iskanje dela, hkrati pa je po predlogu SDS-a, s katerim se je koalicija strinjala, za javna dela namenila 8 milijonov evrov.

Pri tem bi se brezposelni morali udeleževat teh javnih del, če ne, pa bi izgubili »dodatke« in tvegali izbris iz evidenc brezposelnih.

Vendar pa koalicija že ob prvem glasovanju ni bila složna. Proti ukinitvi so bili Socialni demokrati (SD) in en poslanec SAB.

Poslanci koalicije so pravkar sprejeli SDS-ov amandma in uvedli protiustavni amandma, ki določa prisilno delo za prejemnike socialnih pomoči. :O

To so leve vlade. Dajejo bogatim, režejo revežem! pic.twitter.com/FjRZM1AGyx

— Matej Klarič (@Matej_Klaric) October 29, 2019

Ukinitev pa so ob poslancih LMŠ, SMC in Desus podprli še trije poslanci SNS in eden iz NSi. Rezultat je bil 34 glasov za in 18 proti.

Toda ker se je 25 poslancev SDS vzdržalo in je očitno prevladala ocena, da te podpore ne bo, je novela zakona padla v vodo. 

»Tudi pri glasovanju, ali vendarle ukiniti dodatek, bo za ukinitev veta nujnih 46 glasov in bo po sporih v koaliciji odločilna SDS,« je po glasovanju ocenil Reporter. Kmalu zatem pa je ministrstvo za delo umaknilo sporno novelo.

Kot so spomnili na ministrstvu, je na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki bi uzakonila ukinitev dodatka, državni svet najprej izglasoval veto, nato pa pristojni odbor DZ v ponedeljek ni izglasoval vnovične podpore predlogu.

»Zato ministrstvo podpore za novelo zakona več ne bo iskalo,« so navedli.

Že v torek so zanikali, da bi ministrica Ksenija Klampfer, ki se je udeležila sestanka s poslanci NSi, pri njih iskala podporo za sprejetje novele. Je pa državni sekretar na ministrstvu Tilen Božič še v ponedeljek napovedoval pogovore, med drugim s SDS-om, katerih glasovi bi bili za sprejetje zakona ob vnovičnem glasovanju ključni.

Očitno pa je, da se je SDS sicer odločila, da brezposelne »lenuhe« pošlje na prisilna javna dela, manj pa ji je teknila možnost, da se uvrsti med tiste, ki brezposelnim in tistim z najmanj dohodki jemljejo denar iz žepov.

Dodatek za delovno aktivnost je dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo.

Gre za del denarne socialne pomoči in ne za samostojni prejemek. Dobijo pa ga lahko tudi osebe, ki so delovno aktivne in prejemajo plačo, a so pod cenzusom praga revščine.

Na ministrstvu so sicer trdili, da bi radi aktivirali brezposelne osebe, da se »vključijo v socialna zavarovanja« (beri: zaposlijo), s čimer bi jim tekla pokojninska doba, »kar je ključno za njihovo socialno varnost na stara leta.«

Leta 2018 so ob analizi strukture upravičencev do denarne socialne pomoči namreč ugotovili, da je velika večina upravičencev brezposelnih.

Vendar je pri tem ministrstvo očitno ost sprememb uperilo v napačen problem.

Podmena celotne propadle operacije je bila namreč zgrešena ocena, da se ljudje v socialna zavarovanja »ne vključujejo« oziroma si dela sploh ne iščejo, ker za to nimajo interesa, saj da dobivajo »mastne dodatke«.

Pri tem pa so pozabili na dejstvo, da nezaposlenost v Sloveniji še vedno pada in da se večina brezposelnih zelo rada zaposli, če le sploh lahko dobijo delo.

Pri čemer je znano, da mnogi pišejo brezštevilne prošnje za zaposlitve in se udeležujejo pogovorov, kjer za eno mesto tekmuje in si konkurira na desetine in stotine brezposelnih – ne da bi večina njih na koncu dobila delo. Na to smo pravočasno opozarjali tudi v Insajderju.

Družinam naklonjena politika? A zato se je SDS vzdržal, ko so ukinjali dodatek za aktivnost in zato uvajajo prisilno delo, prodajajo državna podjetja itd. itd.?

— Aljoša Harlamov (@AlHarlamov) November 13, 2019

Skratka, namesto da bi država dala vzpodbude gospodarstvu s korenčki, da bi podjetja lahko dvignila plače in več zaposlovala, je zaposlovanje želela vzpodbuditi kar se da »poceni«, s finančnimi in administrativnimi »palicami«.

Uporabila pa jih je proti tistim, ki so brez sindikatov, marginalizirani in v najtežjem položaju v družbi. Kar je še posebej zavržno.

Zato celo niti SDS na koncu ni imela poguma, da bi udarila po revežih z najmanj dohodki ...