Taktičen uspeh in strateški polom: Kako je ukrajinska »pajkova mreža« v spiralo izgubljene vojne ujela Zahod

V nedeljskem koordiniranem napadu ukrajinske varnostne službe SBU na pet oporišč vojaškega letalstva v Rusiji z brezpilotnimi letalniki je Ukrajina dosegla pomemben taktičen uspeh v poteku sedanje vojne.

Tarč »Pajkove mreže« je bilo pet, in sicer ob letalskih oporiščih v bližini Irkutska in Murmanska še tri baze ruskega vojaškega letalstva blizu mest Rjazan, Ivanovo in Amur.

Od tam o večji škodi niso poročali. Napade na te letalske baze je po navedbah ruskega obrambnega ministrstva odvrnila protizračna obramba.

Usklajen napad s skoraj 120 brezpilotnimi letali je bil po navedbah ukrajinske tajne službe SBU in ukrajinskega samodržca Vladimirja Zelenskega ogromen uspeh.

Letala je Ukrajina v bližino kar petih oporišč ruskega vojnega letalstva pretihotapila na tovornjakih z ladijskimi kontejnerji oziroma lesenimi mobilnimi hiškami s strehami, ki so se odprle na daljavo in izpustile roj dronov.

V nekaterih primerih so njihovo lansiranje poskusili ustaviti celo ljudje sami – s kamni, ki so jih metali na drone in strehe njihovih lanserjev.

Ne glede na to je bila ukrajinska akcija večinoma (taktično) uspešna.

Kljub temu pa tega uspeha ni potrebno razumeti v smislu nekakšne »prelomnice« v vojni, ki bi lahko bistveno spremenila potek vojne.

Predvsem zato, ker gre, kot smo že večkrat pojasnili, za vojno izčrpavanja, v kateri so številke in čas na strani Rusije.

Da bo Ukrajina, ki se bori naslonjena na zaledje več kot 50 zahodnih držav v tej vojni dosegala tudi (taktične) uspehe, je bilo vedno mogoče pričakovati.

V to spadajo tudi potopitev bojne ladje Moskva, presenetljiv ukrajinski prodor v Kursk (z zelo slabim epilogom za Ukrajino) in v enaki meri spada med te »uspehe« tudi operacija »Pajkova mreža« oziroma »Spiderweb«.

Kljub trditvam ukrajinskih propagandistov, da naj bi bilo v tej operaciji uničenih ali močno poškodovanih najmanj 40 letal, torej tretjina ruskega strateškega vojaškega letalstva, je v resnici v napadu po ocenah neodvisnih analitikov bilo popolnoma uničenih le 13 vojaških letal.

Te podatke bomo podrobneje analizirali v nadaljevanju članka.

Ukrajinska analitična skupina Oko Gora, ki se ukvarja z obveščevalno dejavnostjo zbiranja in analiziranja javno dostopnih podatkov (OSINT), je ocenila, da je bilo v nedeljskem ukrajinskem napadu na ruski letalski oporišči Belaja v bližini Irkutska in Olenja v bližini Murmanska na severu Rusije uničenih najmanj trinajst letal.

To dokazujejo tudi satelitski posnetki podjetja Umbraspace, ki jih je pridobil ameriški vojaški analitik in jih objavil na družbenem omrežju X.

V oporišču ruskega vojaškega letalstva Belaja so bili najbolj prizadeti, saj je bilo uničenih več strateških bombnikov Tupoljev Tu-95 in nadzvočnih bombnikov Tu-22M3.

Oporišče leži v bližini mesta Irkutsk v Sibiriji, štiri tisoč kilometrov vzhodno od najbližje meje z Ukrajino.

S satelitskih posnetkov oporišča Belaja je razvidno, da so najmanj trije bombniki Tu-95 povsem uničeni.

Zadetih naj bi bilo osem strateških bombnikov Tu-95. Ob tem naj bi zadeli tudi štiri nadzvočne bombnike Tu-22M3 in eno transportno letalo Antonov An-12.

Strateški bombnik Tu-95 je eden od ključnih elementov ruskega vojaškega letalstva. Rusija ga od začetka vojne v Ukrajini uporablja za izvedbo zračnih napadov na Ukrajino.

Gre pa tudi za enega od stebrov jedrske »triade«.

Ob tem je v skladu s sporazumi iz ZDA Rusija bila dolžna, da ta letala parkira na prostem, da jih lahko vidijo s sateliti. Rusija je tako ravnala kljub različnim sporom z ZDA.

Toda ta transparentnost je bila sedaj razlog za to, da je Ukrajina lahko napadla praktično zelo dobro vidne tarče, kar bo imelo velike in slabe posledice za varnost vsega sveta.

Poglejmo sedaj, kaj ta napad pomeni v praksi.

Prvotna poročila SBU navajajo 41 uničenih/poškodovanih letal (vključno s Tu-95MS, Tu-22M3, Tu-160, A-50) v vrednosti 7 milijard dolarjev, kar predstavlja 34 % ruskih strateških nosilcev manevrirnih in supersoničnih izstrelkov.

Vladimir Zelenski je navedel, da je bilo uporabljenih 117 dronov.

Ministrstvo za obrambo Rusije pa je priznalo le, da je »v Murmansku (Olenja) in Irkutsku (Belaja) zagorelo nekaj letal«, s čimer je zmanjšalo izgube.

Satelitski posnetki (SAR) radarjev s sintetično aperturo kažejo, da so bila v Belaji uničena 4 letala Tu-95MS in 4 letala Tu-22M3, v Olenji pa 4–5 letal Tu-95MS, kar skupaj znaša 12–13 potrjenih izgub. Ni pa vizualnih dokazov o uničenju letal Tu-160 ali A-50.

Proruski kanal Rybar je to imenoval »tragična izguba« zaradi »kriminalne malomarnosti«, medtem ko je kanal Fighterbomber (osredotočen na letalstvo) priznal »enomestne« izgube, vendar poudaril, da so te nenadomestljive.

To pomeni, da je flota letal Tu-95MS: zmanjšana s 60 na 50 operativnih letal (16–20 % izguba).

Flota Tu-22M3: 4 potrjena uničenja pomenita zmanjšanje za 7 % od 60 letal pred vojno.

Ukrajina precenjuje škodo v višini 7 milijard dolarjev, a gre za  pretirano številko.

Dejstvo pa je, da Rusija ne more obnoviti letal Tu-95/Tu-22M3 (proizvodnja je ustavljena), nova letala Tu-160M pa pod sankcijami stanejo več kot 500 milijonov dolarjev.

Uničenih je bilo zato približno 10–15 letal (13 % flote bombnikov) torej bistveno manj od ukrajinske trditve o 34 % izgubah strateških bombnikov.

Ne glede na to pa bo zaradi težav z vzdrževanjem (del letal se vedno vzdržuje, medtem ko so druga v bojni uporabi) to po oceni strokovnjakov zmanjšalo rusko zmogljivost za množične raketne napade za 20–30 %.

Posledice pa bodo tudi za jedrsko odvračanje in varnost v svetu.

Odkrito »parkiranje« strateških bombnikov na letališčih in ne v bunkerjih je namreč zapuščina hladne vojne.

In ukrajinski napadi so namreč uničili prav to – transparentnost, ki je pomagala zmanjševati strah med velikimi silami.

Zato je »uspeh« Ukrajine v resnici zelo nevaren in pomeni veliko nevarnost – za ves svet.

Rusija bi lahko bila povsem varna pred temi napadi, če bi bombnike skrila v podzemna letališča ali vsaj betonske hangarje. A tega ni storila, zaradi transparentnosti do drugih velikih sil, predvsem ZDA.

Pogodba »Odprto nebo« (ki je že iztekla) pa tudi START I iz leta 1991 sta namreč zahtevala, da se za satelitsko preverjanje določijo baze bombnikov in zagotovi vidnost parkiranih letal, kar je spodbujalo predvidljivost.

Rusija je to držo ohranila kljub izteku ali prekinitvi nekaterih pogodb z ZDA, da bi ZDA pokazala transparentnost.

Pogodba START I je sicer prenehala veljati 5. decembra 2009.

The New START Treaty (signed in 2010 and extended through February 4, 2026) mandates that nuclear bombers be based at locations VISIBLE to satellites.

NATO knew where they were, defenseless, as required by the treaty.

Traitors! pic.twitter.com/EhP9cSNXK8

— Alternative News (@AlternatNews) June 2, 2025

Toda 8. aprila 2010 sta v Pragi ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev podpisala nadomestno pogodbo START.

Po ratifikaciji v ameriškem senatu in ruski zvezni skupščini je pogodba začela veljati 5. februarja 2011 in podaljšala znatno zmanjšanje ameriškega in sovjetskega ali ruskega strateškega jedrskega orožja do februarja 2026.

Zato bi v tem trenutku ZDA in Rusija morali že intenzivno delati na podaljšanju te pogodbe – to pa se zaradi vojne v Ukrajini ne dogaja.

In nato so transparentnost Rusije na podlagi te pogodbe – izkoristili celo Ukrajinci ob pomoči zahoda, v posredniški vojni zahodnih držav proti Rusiji!

Gre za še eno izdajo zaupanja in teptanje dogovorov, kar bo vplivalo na še večje nezaupanje Rusije do kakršnihkoli dogovorov z zahodnimi silami.  

Po operaciji »Spiderweb« bo namreč Rusija verjetno:

• razporedila bombnike na civilna letališča ali v gozdove
• pospešila razvoj stealth bombnika PAK DA 34.

Hude bodo tudi geopolitične posledice.

Erozija zaupanja med ZDA in Rusijo bo vplivala na povečanje nezaupanja in strahu v Evropi in ZDA.

Razporeditev in skrivanje bombnikov zmanjšuje jedrsko preglednost in povečuje tveganje napačnih ocen.

Nekdanji analitik CIA Larry C. Johnson ocenjuje, da je Donad Trump popolnoma izgubil nadzor nad situacijo, ker je CIA na določeni točki morala dati soglasje za takšno operacijo.

Trump Boxed In, China Marching On: A Revolution Unfolds

Alastair Crooke: At this point, Trump is completely boxed in by the deep state, and he’s losing the battle. There must have been, at one point, a presidential finding authorizing the CIA to control and plan attacks into… pic.twitter.com/YgUoiItBkb

— pocalypsis pocalypseos  (@apocalypseos) June 2, 2025

Rusija lahko tudi obtoži NATO, da pomaga ukrajinski obveščevalni službi, s čimer bi razveljavila preostalo sodelovanje.

Ta napad dodatno spodkopava tudi prihodnje sporazume o razoroževanju.

Če bo Rusija svojo »jedrsko trojico« (strateške kopenske rakete, jedrske podmornice in strateške bombnike) dojela kot bolj ranljivo, lahko tudi dodatno zniža prag za taktično uporabo jedrskega orožja in se umakne iz novih dogovorov START.

Ukrajinski napad je primer asimetrične inovacije, vendar obstaja nevarnost, da se bodo napadi na jedrske objekte normalizirali.

V prihodnjih konfliktih bi lahko prišlo do podobnih napadov na pakistanske, indijske ali izraelske baze, kar bi lahko sprožilo jedrske krize.

Ukrajinska operacija je bila mojstrski primer asimetrične operacije, ki je izkoristila logistično samozadovoljstvo Rusije.

Vendar je napad nehote ogrozila mehanizme jedrske stabilnosti iz časa hladne vojne.

S tem, ko je Rusijo prisilil v skrivanje bombnikov, je v odvračanje velesil ta napad vnesel novo negotovost.

Understand this. If Ukraine would have struck any other military assets of Russia, except the nuclear ones, this would have been a beautiful military operation.

But. They targeted nuclear assets. You do not mess with those. That's why the intercontinental bombers are kept… https://t.co/psCGp84EoQ

— Tuomas Malinen (@mtmalinen) June 2, 2025

Za ZDA to poudarja nujno potrebo po ponovnem vključevanju Rusije v dialog o zmanjševanju tveganj – tudi v času sovražnosti – da se prepreči spirala, v kateri skrita vojaška sredstva podžigajo paranojo.

Varnost sveta zdaj odvisna od tega, ali se bo Moskva odločila za večjo preglednost ali nevarno nejasnost.

Evropski politiki pa medtem s kratkovidnim s ploskanjem Ukrajini svet in svoj kontinent še odločneje potiskajo proti jedrskemu prepadu.

Ob tem napad Ukrajine hrani iluzijo, da je Ukrajina močnejša, kot je v resnici in zato vzpodbuja nove evropske investicije v izgubljeno vojno.

Pajkova mreža Ukrajine je zato v resnici v spiralo vojne bolj kot Rusijo ujela – zahodne države.