Je moral Šiško v zapor tudi zato, ker »antivardijska« vladna uredba nima podpore v parlamentu?

Pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju, kjer je potekala tradicionalna spominska slovesnost ob 77. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona, so aretirali predsednika stranke Gibanje za zedinjeno Slovenijo Andreja Šiška.

Na slovesnosti, na kateri je bil osrednji govornik minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, je bil po poročanju Večera prisoten tudi Andrej Šiško skupaj z nekaterimi člani t. i. Štajerske varde.

Šiška so nato aretirali policisti v civilu, ko je hotel priti do predsednika republike Boruta Pahorja.

Po navedbah PU Maribor je prijetje potekalo brez posebnosti. Policisti pa so Šiška na podlagi odredbe sodišča privedli na prestajanje zaporne kazni.

Mariborsko sodišče je Šiška zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve marca obsodilo na osem mesecev zapora, pri čemer pa je večino kazni odslužil že s priporom, iz katerega ga je sodišče do pravnomočnosti sodbe izpustilo ob izreku sodbe.

Tako Šiško kot njegova zagovornica Lucija Šikovec Ušaj sta bila takrat prepričana, da mu preostanka kazni ne bo treba odslužiti.

Na začetku decembra je sodišče izdalo poziv, naj se zglasi v zaporu. Medtem ko na sodišču trdijo, da so mu sklep pravilno vročili, pa Šiško nasprotno meni, da je bil poziv vročen prepozno in napačno.

Vseeno je oddal prošnjo za preložitev prestajanja kazni, ki jo je mariborsko sodišče zavrglo, s čimer je sklep o tem, da mora v zapor, sredi meseca decembra postal pravnomočen.

Po besedah sopredsednice gibanja Zedinjena Slovenija Anice Bidar, so Šiška pridržali zaradi naloga za privedbo, čeprav naj še ne bi dobil pravilno vročenega poziva na prestajanje zaporne kazni.

Ker naj bi iz javnosti izvedel, da ga iščejo, se je po njenih besedah prišel predat.

»On je prišel na Osankarico z namenom, da ga tukaj primejo. Če že na vsak način želijo, da kazen prestane do konca, se temu ne bo izogibal in se je prišel predat. To je bil naš cilj in to smo dosegli,« je dodala Bidarjeva.

Na očitek, da so s tem zasenčili osnovni dogodek, ki so se mu prišli poklonit tudi sami, pa je odvrnila, da so želeli, da ga primejo pred očmi javnosti.

Na dogodek se je odzval tudi predsednik Borut Pahor, ki je dejal, da smo vsi dolžni spoštovati dostojanstvo človeka in spominskih dogodkov.

»Imamo pravico izražati svoja mnenja, a tudi spoštovati dostojanstvo drugih ljudi in tudi spominskih dogodkov. Še zlasti takrat, ko gre za pietetne dogodke,« je dejal Pahor.

Res pa je, da večini priprtih dosojene kazni ni potrebno prestati do konca, praviloma se zaporniki izpustijo na prostost po dveh tretjinah kazni. Očitno pa pravosodje v primeru Šiška ravna drugače kot v primeru večine državljanov.

Sodišča v njegovem primeru postopajo drugače, kot v drugih primerih, to pa bi se lahko vrnilo kot bumerang.

To je bilo opazno že v primeru obsodbe zaradi rušenja »ustavne ureditve«, ki je bila nenavadna, saj vse do konca sojenja ni bilo jasno, kako je mogoče ustavno ureditev zrušiti s postrojem na neobljudeni livadi.

Šiško je nato nadaljeval s podobnimi aktivnostmi ob meji Slovenije s Hrvaško, ki pa tokrat niso bile spoznane ne kot rušitev ustavne ureditve in ne kot prekršek.

Vladna uredba (oziroma novela zakona), sprejeta na dopisni seji, po kateri naj bi patruljiranje »vard« postalo nezakonito medtem zaradi pomanjkanja glasov – SNS  za to namreč ne bo glasovala – še ni našla poti do parlamenta v katerem ima vlada le 42 glasov.

In v tem se morda skriva odgovor na to, zakaj so policisti Šiška tako vztrajno iskali.

Še bolj nerodno pa bi bilo, če se bo vse to na koncu spremenilo v večjo podporo Šiškovi stranki na kakšnih od prihodnjih volitev.

Na to je že večkrat opozoril Zmago Jelinčič, ki nam je povedal, da omenjene vladne uredbe ne podpira.

Ob dosledno vzdržani Levici in kritični opoziciji pa ni jasno, kako bo vlada lahko uresničila svoje »dopisno« sprejete sklepe.

Nekaj predaha pa bi vlada lahko dobila, če Šiško ne bi več vsak dan postopal ob meji. In to odsluženje kazni Andreja Šiška do konca - ki ni običajno - tudi omogoča.

Spoznanje, da sodišča kljub temu, da je pravica menda slepa zmeraj tako točno uganejo to, kar je všeč izvršni oblasti in da se v tem primeru že dokazano ravna drugače, kot z večino obsojencev pa je, ne glede na to, ali se s Šiškom strinjamo ali ne - vendarle nekoliko strašljivo.