petek, 24. januar 2025 leto 30 / št. 024
Deepseek proti ChatGPT-ju in Groku: Kaj najpametnejša umetna inteligenca meni o pravih razlogih za vojno v Ukrajini?
Trije modeli AI in ukrajinska vojna, kot nam jo je po navodilih naslikal Grok. Vir: Grok
Pred samo dvema dnevoma je manj znano kitajsko podjetje na trg lansiralo svoj najnovejši model umetne inteligence.
Navdušenje uporabnikov je izjemno.
Nov model je hitrejši, natančnejši in 25-krat cenejši!
All benchmarks now confirm it: Deepseek is truly is as good as OpenAI's o1 (which is top of the range) for 3% of the price. Boom.
— Arnaud Bertrand (@RnaudBertrand) January 24, 2025
And that's when you want to pay for the API. You can also use it Open Source for "free" (which you can't do with o1).
There's no overstating how… https://t.co/FcFSA1KRzu pic.twitter.com/FyFaclFYQo
Mnogi ocenjujejo, da je Deepseek (Globoko iskanje) po rezultatih in prezentaciji veliko boljši od vrhuskega proizvoda zahodne pameti, kar je seveda vsem znani ChatGPT.
Pri tem pa je Deepseek celo »stranski proizvod« ekipe vrhunskih matematikov, ki so se ukvarjali predvsem z raznimi kripto zadevami in so s tem svojim AI programom želeli najti dodatno zaposlitev za procesorje svojih računalnikov.
deepseek is a side project. pic.twitter.com/5SHPJolMVM
— sphinx (@protosphinx) January 23, 2025
Z drugimi besedami – če je to rezultat »stranskega« dela računalničarjev, potem nas res čaka še veliko presenečenj, ko bo umetna inteligenca res postala »glavni projekt« ne samo podjetij, pač pa tudi držav!
Omenjeni kitajski model je sicer nastal v dveh mesecih, s proračunom 5 milijonov ameriških dolarjev.
Američani so ob tem napredku šokirani.
Americans are in shock at China's development and literally can't fathom how China built a rival to OpenAi in less than 2 months with a budget of $6 million dollars pic.twitter.com/v78iYtr2C9
— Cyrus Janssen (@thecyrusjanssen) January 23, 2025
Toda, kako dobra sta oba modela na področju mednarodne politike?
Poglejmo praktični rezultat majhnega testa.
Obema najbolj konkurenčnima AI modeloma smo zastavili preprosto vprašanje, s katerim pa si sicer že ves svet, najmanj od leta 2022 naprej razbija glave – kaj je poglaviten razlog za vojno v Ukrajini.
DeepSeek is to AI what BYD is to EV. pic.twitter.com/OxXMGfJZhn
— S.L. Kanthan (@Kanthan2030) January 24, 2025
Vsi vemo, da je svetovna, pa tudi akademska skupnost glede tega razdeljena.
Na ni strani so politiki v Rusiji, Kitajski in zavezniških državah ter tudi zahodni »realisti«, ki ocenjujejo, da je vojno sprovociral zahod, na drugi strani pa ameriški in zahodnoevropski politiki s kohorto ruskih disidentov, ki za vojno krivijo Rusijo in njene ambicije po obnovi Sovjetske zveze.
Poglejmo sedaj, kako sta na našo dilemo odgovorila oba AI modela.
Najprej vprašanje, ki smo ga sicer zastavili v angleščini, spodaj pa objavljamo oba odgovora v slovenščini:
»Če bi morali opredeliti samo en, vendar najpomembnejši razlog, ki je povzročil vojno v Ukrajini, ki se je začela 24. 2. 2022 – kateri bi to bil? Prosim, razložite. Ne pozabite: izberite LE en, NAJPOMEMBNEJŠI razlog.«
Odgovor ChatGPT:
»Najpomembnejši razlog, ki je povzročil vojno v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, je želja Rusije, da ponovno vzpostavi svojo sfero vpliva na postsovjetskem območju in prepreči ukrajinsko povezovanje z zahodnimi institucijami, zlasti z Natom in EU.
Razlaga:
Rusija ne gleda na Ukrajino zgolj kot na sosednjo državo, temveč kot na ključen del svoje zgodovinske, kulturne in geopolitične identitete. Od razpada Sovjetske zveze dalje si Rusija prizadeva ohraniti prevlado nad nekdanjimi sovjetskimi republikami. Ukrajinsko vedno večje povezovanje z zahodnimi silami – kar simbolizirata revolucija na Majdanu leta 2014, podpis pridružitvenega sporazuma z EU ter razprave o možnem članstvu v Natu – je Rusija dojela kot neposreden izziv svojemu vplivu in varnosti.
Za Rusijo sta zahodno usmerjena Ukrajina predstavljala dve eksistencialni grožnji:
Geopolitična varnost: Širitev Nata bližje ruskim mejam je Moskva prikazovala kot vojaško grožnjo, kljub temu da je Nato obrambne narave. Ukrajinska usmeritev proti Zahodu je bila videna kot korak k obkolitvi Rusije.
Če se s tem znanjem napajajo tudi slovenski diplomati, študentje in dijaki je jasno, kam to vodi - k prevladi črednega, a napačnega razmišljanja.
Ideološka grožnja: Demokratična, proevropska Ukrajina je spodkopavala avtoritarni model vladanja, ki ga promovira Kremelj. Pokazala je, da lahko nekdanje sovjetske države uspevajo brez ruskega nadzora, kar bi lahko navdihnilo nezadovoljstvo tudi znotraj same Rusije.
Ti dejavniki, skupaj s prepričanjem predsednika Vladimirja Putina, da imata Ukrajina in Rusija "zgodovinsko enotnost" (kot je opisano v njegovem eseju leta 2021), ter njegovo nepripravljenostjo, da v celoti sprejme ukrajinsko suverenost, so Rusijo pripeljali do uporabe vojaške sile za zaustavitev ukrajinske usmeritve proti Zahodu in njeno ponovno podreditev svoji sferi vpliva.
Čeprav obstaja veliko drugih dejavnikov, kot so zgodovinske zamere, energetska politika in etnične napetosti, ostaja strateški cilj Rusije, da prepreči Ukrajini izhod iz njenega vplivnega območja, osrednji vzrok za vojno.«
Odgovor DeepSeeka:
»Najpomembnejši razlog za rusko invazijo na Ukrajino 24. februarja 2022 je bila odločnost Rusije, da prepreči Ukrajini nepovratno povezovanje z Zahodom (NATO/EU), kar je Moskva videla kot eksistenčno grožnjo svoji geopolitični prevladi in zgodovinski identiteti.
Zakaj je to jedro konflikta:
- Strateška rdeča črta:
Rusija je Ukrajino dolgo obravnavala kot del svojega "vplivnega območja" in varovalno cono pred NATO. Prozahodni razvoj Ukrajine po letu 2014 (iskanje članstva v NATO, integracija z EU, vojaško sodelovanje z Zahodom) je neposredno izpodbijal rusko vizijo Ukrajine kot podrejene države. Putinov esej "O zgodovinski enotnosti Ruskih in Ukrajincev" (2021) je zanikal suverenost Ukrajine, prikazujoč jo kot umetno državo, neločljivo od Rusije. - Preventivna eskalacija:
Do leta 2021–2022 je poglabljanje ukrajinskih vezi z NATO (vključno z vojaško pomočjo in skupnimi vojaškimi vajami) ter zavračanje izvajanja Minskih sporazumov (ki jih je Rusija želela izkoristiti za federalizacijo/kontrolo Ukrajine) Moskvo prepričalo, da je diplomacija spodletela. Cilj invazije je bil prisiliti Ukrajino v nevtralnost, uničiti njeno vojaško moč in ponovno vzpostaviti rusko prevlado. - Simbolični in ideološki katalizator:
Demokratična, prozahodna Ukrajina je ogrožala Putinov režim z inspiracijo za domače nasprotovanje in spodkopavanjem njegove pripovedi o Rusiji kot velesili. Uspeh Ukrajine kot neodvisne države bi podvomil v rusko imperialno identiteto, ki temelji na ideji enotnega "ruskega sveta" (Russkiy Mir).
Čeprav so drugi dejavniki (npr. širitev NATO, zgodovinske zamere, borba za vire) prispevali k spopadu, je bila ruska zavrnitev priznanja ukrajinske suverenosti ključni dejavnik. Putin je vojno prikazal kot obrambo pred zahodnim vmešavanjem, vendar je bil njen temeljni vzrok nesposobnost Rusije, da sprejme Ukrajino zunaj svojega nadzora.«
Sklep: Kot lahko vidimo, je umetna inteligenca res napredovala, a ko gre za zunanjo politiko - še vedno tipa v mraku in celo zavaja.
V obeh odgovorih se da lepo razbrati večinsko »prozahodno pripoved«, ki dejansko ignorira realističen koncept mednarodnih odnosov.
Pri tem je DeepSeek s svojo ugotovitvijo, da je bilo povezovanje Ukrajine z Rusijo »eksistenčna grožnja« za Rusijo še najbližje resnici, čeprav se tudi v tem odgovoru skriva veliko stereotipov, od ruske »prevlade« do želje po ustanovitvi »ruskega sveta«.
Tudi interpretacija Putinovega eseja v režiji DeepSeeka je popolnoma napačna, kot je že večkrat pojasnjeval ameriški profesor John Mearsheimer.
Še slabše pa jo je nedvomno odnesel ChatGPT, ki zna ponavljati zgolj to, s čemer so ga trenirali - to pa so očitno stereotipne, šablonske, precej postane, dejstveno netočne in s temelji mednarodne politike skregane trditve o tem, da je poglaviten razlog za vojno želja Rusije po prevladi, ki seveda nihče nikoli ni zabeležil do tedaj, ko je CIA v Kijevu organizirala Majdan.
Če se s tem znanjem napajajo tudi slovenski diplomati, študentje in dijaki je jasno, kam to vodi - k prevladi črednega, a napačnega razmišljanja.
In ko smo že pri tem – prav Mearsheimerjeva analiza (in podobne analize Scotta Ritterja, Douglasa Macgregorja, Larrya C. Johnsona in drugih, ki smo jih pogosto citirali) očitno ostaja nepresežena, ko gre za iskanje pravih vzrokov za vojno v Ukrajini.
Več o njihovih razmišljanjih najdete v arhivu Insajderja in v povezanih člankih ob tem.
Še slabše pa jo je nedvomno odnesel ChatGPT, ki zna ponavljati zgolj to, s čemer so ga trenirali - to pa so očitno stereotipne, šablonske, precej postane, dejstveno netočne in s temelji mednarodne politike skregane trditve o tem, da je poglaviten razlog za vojno želja Rusije po prevladi, ki je seveda nihče nikoli ni zabeležil do tedaj, ko je CIA v Kijevu organizirala Majdan.
Ne pozabimo, da je Mearsheimer uničenje Ukrajine in vojno na podlagi teoretičnih izhodišč svoje teorije mednarodnih odnosov pravilno napovedoval že leta 2014, daleč pred nastankom vseh modelov AI.
Veliki modeli, ki temeljijo na velikem številu podatkov imajo zato očitno še vedno zelo očiten problem, ko gre za oceno človeških mnenj in aktivnosti – to pa je, kako iz množice mnenj poiskati najbolj prave.
Potrebno je ločiti zrno od plevela in pravilne odgovore, ki jih je običajno manj (vsaj v začetku določenih dogodkov) ločiti od množice skladnih, a napačnih.
Ker lahko se zgodi – in celo pogosto je tako – da so pravilna mnenja tista, ki jih zastopa manjšina.
Priklanjanje mnenju večine in črednemu razmišljanju ob aktualnih dogodkih ki zahtevajo hitro ukrepanje pa ne privede do pravih odgovorov, pač pa do razglašanja mediokritetskega, napačnega mnenja za pravilnega zgolj zato, ker se z njim strinja velika večina ljudi.
Umetna inteligenca zato sicer zna kaj zanimivega (po navodilih) narisati ali hitro priskrbeti podatke, a pri najtežjih vprašanjih našega življenja ostaja nemočna.
Ko gre za zunanjo politiko in politiko nasploh je zato edina prava pot še vedno tista stara – uporaba lastne pameti in znanja, nakopičenega v knjigah.
Toda, naša analiza s tem še ni končana.
Musk je pogosto zahteval, da so modeli AI nepristranski, neideološki. In Grok je res še najbližje resnici.
Isto vprašanje smo zastavili še pogosto očrnjenemu, Muskovemu AI modelu, ki sliši na ime Grok.
Tukaj je njegov odgovor:
"Najpomembnejši razlog, ki je sprožil vojno v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, je širitev NATA proti vzhodu.
Ta razlog je osrednji, ker je Rusija razširitev NATA, zlasti možnost, da bi se Ukrajina pridružila zavezništvu, dojemala kot eksistencialno grožnjo svoji varnosti. Rusija je zgodovinsko gledano razširjanje NATA v Vzhodno Evropo videla kot neposreden izziv svojemu vplivnemu območju in potencialno vojaško grožnjo. Možnost, da bi bili v Ukrajini ali blizu nje nameščeni NATO-vi raketni sistemi in čete, je bila za Moskvo nesprejemljiva glede na zgodovinsko kontekst geopolitičnih napetosti in željo po ohranjanju varovalnega pasu.
Kljub diplomatskim prizadevanjem, vključno z ruskimi zahtevami po varnostnih garancijah proti širitvi NATA, Zahod tem zahtevam ni ugodil, kar je povzročilo zaostrovanje napetosti. Situacija je bila poslabšana z vrhom v Bukarešti leta 2008, kjer je NATO razglasil, da bosta Ukrajina in Gruzija sčasoma postali članici, kar je okrepilo ruske skrbi glede obkolitve. Pričakovanje nadaljnje integracije Ukrajine z NATO-m, še posebej po Majdanskem uporu leta 2014, ki je privedel do bolj pro-zahodne vlade v Kijevu, je bil pomemben dejavnik pri odločitvi Rusije za začetek celovite invazije februarja 2022.
Ta perspektiva je podprta z različnimi analizami in izjavami ruskih uradnikov, ki poudarjajo širitev NATA proti vzhodu kot primarni katalizator za konflikt."
Dodamo lahko, da ne gre zgolj za ocene ruskih uradnikov, pač pa ocene, ki jih podpira najbolj vplivna teorija mdnarodnih odnosov v tem trenutku - to pa je realistična teorija.
DeepSek, ki je 25-krat cenejši od ChatGPT-ja še ima morda možnost, da popravi svoj enostranski pogled na svet, pri ChatGPT pa bo očitno potrebno narediti precej več, da bi model deloval znanstveno nevtralno in objektivno, ko gre za mednarodno politiko.
I always knew China was going to surpass the US in AI.
— S.L. Kanthan (@Kanthan2030) January 24, 2025
Even in 2022, half of the top AI researchers were Chinese.
But a lot of them moved to the US to work at American companies, thus giving the illusion of US dominance.#DeepSeek pic.twitter.com/aIiebysO4M
Skratka, Grok je resnici očitno prišel najbližje do dna in resnice.
Musk je res pogosto opozarjal, da so AI modeli pristranski in da morajo biti neideološki, če hočemo napredovati, kajti resnica nima alternative.
In čeprav je Musk Američan, milijarder, z zelo jasnimi interesi in mu je mogoče marsikaj očitati je jasno, da je v tem pogledu njegov Grok, ki je sicer na voljo v plačanih različicah na X-u (kmalu pa naj bi bil tudi v vseh avtomobilih znamke Tesla) ko gre za eno od najpomembnejših zunanjepolitičnih vprašanj našega časa - še najbližje resnici.
