REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Blejski forum: Gostoljubje kršilkam evropske zakonodaje in državam z ozemeljskimi pretenzijami do Slovenije

Blejski forum: Gostoljubje kršilkam evropske zakonodaje in državam z ozemeljskimi pretenzijami do SlovenijeViktor Orbán in Sodišče EU. Vir: Twitter

Države obstajajo zaradi določenih razlogov.

Ni jih malo, toda najpomembnejša sta seveda dva - zagotavljanje varnosti prebivalcem in zagotavljanje ozemeljske integritete, torej obstoja države v njenih mejah.

Kako sedanja slovenska vlada razume svoje poglavitne razloge za delovanje pa lahko vidimo na seznamu povabljenih gostov na letošnjem Blejskem strateškem forumu.

Predsedniki držav ali vlad namreč tokrat prihajajo iz Češke, Madžarske, Poljske, Hrvaške, Bolgarije, Italije in Srbije.

Ob tem bo gost tudi evropski zunanji minister Joseph Borell.

Na 15. Blejskem strateškem forumu bo premier Janez Janša tako gostil srbskega predsednika države Aleksandra Vučića ter premierje Madžarske, Poljske, Hrvaške, Češke in Bolgarije.

Italijanski predsednik vlade naj bi se javil preko video povezave.

Enodnevni forum bo v znamenju pandemije in strogih varovalnih ukrepov.

Nekatera propagandna trobila vlade so takšen izbor gostov prikazala kot velik uspeh slovenske diplomacije.

V resnici pa izbor gostov kaže samo na mizernost in majhen domet slovenske diplomacije, ki očitno seže le do najbližjih držav v okolici, ki imajo ob tem še same veliko težav z evropskimi standardi demokratičnosti in pravne urejenosti.

Če izvzamemo prisotnost italijanskega predsednika vlade in evropskega komisarja za zunanjo politiko, vsi ostali gostje prihajajo iz držav, ki so na svetovnem odru druge violine.

Pri tem so zlasti tri države - Češka, Poljska in Madžarska - znane predvsem po kršenju evropskih predpisov in nesolidarnem ravnanju, dve (Madžarska in Hrvaška) imata s Slovenijo ali odprt ozemeljski spor ali pa izražata ozemeljske pretenzije po delih slovenskega ozemlja, ena (Srbija) pa ima resne težave z delovanjem pravne države, zagotavljanjem neodvisnosti sodstva, svobode tiska in pogojev za delovanje opozicije.

Bolgarija se sooča s hudo krizo zaradi korupcijskih afer, ki bremenijo Bojka Borisova osebno.

Predsednik vlade Bolgarije je verjetno še vesel, da se lahko iz nemirne Sofije za kakšen dan umakne v Slovenijo in namesto pozivov k odstopu posluša hvalnice gostiteljev.

V vseh primerih je imela torej Slovenija veliko razlogov, da si vsaj na temelju tega, kar je prva naloga njene diplomacije, takšnih gostov na Blejskem strateškem forumu ne bi smela želeti, kaj šele, da bi se s tem posebej - hvalila v svetu.

Tistih, ki Sloveniji zanikajo pravico do dostopa do odprtega morja, jokajo nad ozemlji, ki so v Sloveniji in spodkopujejo načela EU, ki omogočajo napredek prebivalcem Slovenije, odgovorna diplomacija pač ne bi vabila v Slovenijo, ali pa bi jih povabila vsaj med zadnjimi, ne pa kot prve in edine.

Le sosednja Italija je na tem seznamu še najmanj problematična - četudi tudi z Italijo vse od razglasitve neodvisnosti ni rešeno vprašanje prevzema odškodnine za optantsko imovino in vrnitve umetniških del iz zahodnega dela Slovenije.

Če pa bi bilo gostov več, nabor in prihod gostov, ki si jih je tokrat izbrala diplomacija zunanjega ministra Anžeta Logarja - morda ne bi bil tako opazen.

Ker pa drugih gostov ni, se zelo lepo vidi, da je Slovenija povabila predvsem države, ki so ali zelo problematične, ali pa imajo odprte probleme s Slovenijo.

In namesto da bi si iskala podporo v drugih državah, prav tem državam, ki imajo predvsem med zahodnimi državami EU zelo nizek ugled, izkazuje še posebno čast s tem, da jim omogoča razpravljati o strategijah.

Slovenija si s tem ugleda med velikimi silami izven Evropske unije in velikimi državami znotraj EU zagotovo ne krepi, pač pa si ga zapravlja.

Njena zunanja politika je pod vodstvom Anžeta Logarja provincialna in prav nič svetovljanska, kaj šele evropska.

Poglejmo samo primer Madžarske.

Slovenski zunanji minister Anže Logar, ki ima veliko za povedati na primer o medijih, ki naj bi »izšli iz komunizma« v Sloveniji, je bil popolnoma tiho že ob zadnji provokaciji in povzdigovanju kršitve ozemeljske integritete Slovenije.

Žvenket forintov (madžarski tajkuni iz kroga Viktorja Orbána namreč polnijo proračun SDS-ovih medijskih trobil v Sloveniji) je že tedaj preglasil zlovešč molk zunanjega ministra Anžeta Logarja, ki ima dvojno delo, saj istočasno služi tako gospodarju v Budimpešti, kot njegovemu lakaju v Ljubljani.

Slovenska vlada objavljanja madžarskih zemljevidov, na katerih so narisani tudi slovenski kraji redno - ne obsoja.

Na spletni strani zunanjega ministrstva je sicer mogoče prebrati marsikaj, le malo pa o področju dela zunanjega ministra – zunanji politiki.

Eden od komentatorjev je zato že ob nastopu Janševe vlade upravičeno opozoril, da zunanjega ministra njegovo področje dela očitno ne zanima.     

Madžarski premier Viktor Orbán je namreč tedaj na Facebooku objavil fotografijo globusa iz časov Avstro-Ogrske, kot iztočnico, da bi ob tem maturantom na Madžarskem zaželel vso srečo pri pisanju zgodovine.

Orbán je v preteklosti že razburil z izjavami in objavami o veliki Madžarski, ki jo je bilo konec pred sto leti, ko so v Versaillesu podpisali Trianonsko pogodbo, s katero je Madžarska izgubila okoli dve tretjini svojega takratnega ozemlja.

Toda aktualni madžarski premier se rad spominja Velike Madžarske, ki jo obuja z objavo globusa iz časa Avstro-Ogrske, ko se je ogrski del raztezal čez slovensko Prekmurje ter ozemlja današnje Avstrije, Hrvaške, Italije, Romunije, Slovaške in Srbije.

Številni na družbenih omrežjih so bili kritični do objave madžarskega premierja, odzivi pa so se med drugim zvrstili v Sloveniji in na Hrvaškem.

'Ne delite jih in ne jih objavljati na svojih profilih,' je opozoril hrvaški predsednik.

Predsednik republike Borut Pahor je v odzivu dejal, da razume, da je »ponavljajoča objava zemljevidov, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot izraz ozemeljskih zahtev, deležna zavračanja in zaskrbljenosti demokratične javnosti in politike, tudi mene kot predsednika republike.«

Napovedal je, da bo na to opozoril svojega madžarskega kolega Janosa Aderja ob naslednjem uradnem obisku ...

Tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović se je odzval na provokacije iz Budimpešte, vendar posredno, tako da je hrvaškim maturantom sporočil, da imajo številne države v svojih arhivih zgodovinske zemljevide, ko so posedovale večja ozemlja, tudi Hrvaška.

»Ne delite jih in ne jih objavljati na svojih profilih,« jih je pozval predsednik Hrvaške.

Zapisal je še, da ti zemljevidi danes niso več relevantni, »kar pa je najpomembneje, razburjajo naše sosede.«

»To so provokacije tistih, ki dobro vedo, da bodo ti zemljevidi ostali v omarah. Učite se iz zgodovine, vendar glejte v prihodnost,« je tvitnil Milanović.

Viktor Orbán Vir: Pixsell
Viktor Orbán. Vir: Twitter
Levica: 'Tovrstne provokacije, ki razpihujejo nacionalistična čustva, je potrebno obsoditi. Janševa vlada tega ne bo storila, saj računa na pomoč sosednjega režima.'

V kabinetu predsednika vlade Janeza Janše pa so naposled pripomnili, da tudi v prostorih slovenske vlade visijo zgodovinski zemljevidi, med drugim Kozlerjev zemljevid Slovenskih dežel, ki prikazuje »Veliko Slovenijo.«

Pozabili pa so povedati, da slovenske vlade teh zemljevidov ne delijo na spletu in jih nimajo za temelj slovenske zunanje politike.

Stranke so se glede tega odzvale različno.

Orbánova objava zemljevida velike Madžarske kaže na vse bolj odkrito težnjo po reviziji državnih meja.

Zelo kritični so bili predvsem pri opozicijski Levici.

»Tovrstne provokacije, ki razpihujejo nacionalistična čustva, je potrebno obsoditi. Janševa vlada tega ne bo storila, saj računa na pomoč sosednjega režima. Njen cilj je jasen: uveljavitev avtoritarnega konservativnega režima po zgledu Orbánove Madžarske pri nas,« so sporočili iz stranke.

Opozorili so še, da zgražanje le krepi politične položaje desničarskih populistov, senzacionalistično poročanje pa jemlje pozornost korupcijskim aferam. Pozvali so k oblikovanju perspektive, ki bo segla dlje od tekmovanja ene države proti drugi.

Poslanec opozicijske SD in predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Matjaž Nemec je izrazil pričakovanje, da bo slovenska zunanja politika z odločno reakcijo pokazala, da ni marioneta madžarskega režima.

Orbánova objava zemljevida velike Madžarske kaže na vse bolj odkrito težnjo po reviziji državnih meja, je Nemec zapisal na Twitterju.

Viktor Orbán, Luka Mesec
Viktor Orbán, Luka Mesec. Vir: Twitter

Orbán in madžarska vlada sta v preteklosti že objavila podobne zemljevide velike Madžarske.

Lani so razburili s podobno objavo ob madžarskem prazniku narodne povezanosti, decembra pa je Orbán objavil fotografijo sestanka svoje stranke Fidesz pod spornim zemljevidom.

Velika Madžarska je ob tem za Orbána prava obsesija.

Leta 2018 je nastal diplomatski škandal, ko je bila objavljena slika Viktorja Orbána, ki je poljskemu predsedniku vlade Mateuszu Jakubu Morawieckemu kazal zemljevid Hungarie Magne (Velike Madžarske), ki je vključevala tudi danes romunsko Transilvanijo.

Zemljevid - Viktor Orban in Velika Madžarska
Zemljevid - Viktor Orbán in Velika Madžarska. Vir: Twitter
Tistih, ki ti zanikajo Sloveniji pravico do dostopa do odprtega morja, jokajo nad ozemlji, ki so v Sloveniji in spodkopujejo načela EU, ki omogočajo napredek prebivalcem Slovenije, odgovorna diplomacija pač ne bi vabila v Slovenijo, ali pa bi jih povabila vsaj med zadnjimi, ne pa kot prve in edine.

Prav tako je potrebno opozoriti, da so ob podobnem omenjanju »italijanske Istre in Dalmacije« s strani nekdanjega predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija v prejšnji slovenski in hrvaški vladi ostro protestirali proti takšnim izjavam.

Slovensko zunanje ministrstvo je tedaj v izjavi za javnost opozorilo, da je ob italijanskem obeleževanju dneva spomina prišlo do »poskusov enostranske in selektivne interpretacije zgodovinskih dogodkov na obmejnem prostoru Slovenije in Italije«, ki niso v duhu evropskih vrednot.

Na MZZ pod vodstvom Mira Cerarja pa so tedaj zaradi zgodovinskega revizionizma vsaj »izrazili zaskrbljenost.«

Ob tem pa imajo Madžarska, Češka in Poljska tudi velike težave z razumevanjem evropske solidarnosti.

Ob tem pa imajo Madžarska, Češka in Poljska tudi velike težave z razumevanjem evropske solidarnosti.  Evropo te države razumejo kot 'švedsko mizo' - z nje jemljejo to, kar jim ustreza, svojih dolžnosti pa pogosto ne želijo izpolnjevati.

Evropo te države razumejo kot švedsko mizo - z nje jemljejo to, kar jim ustreza, svojih dolžnosti pa pogosto ne želijo izpolnjevati.

To je postalo očitno že lani decembra, ob svetovalnem mnenju generalnega pravobranilstva sodišča EU.

Omenjene tri države so namreč zavrnile sprejem beguncev in migrantov in ob tem navajale varnostne razloge ter izpodbijale pravne podlage, po katerih bi vsaka od držav morala sprejeti določeno število migrantov.

Generalno pravobranilstvo EU je namreč sklenilo, da je v skladu z načelom solidarnosti, ki velja v EU »včasih potrebno deliti bremena

Generalno pravobranilstvo je sklenilo, da je v skladu z načelom solidarnosti, ki velja v EU 'včasih potrebno deliti bremena'.

Evropskemu sodišču sicer ni bilo potrebno pri končni razsodbi slediti mnenju generalnega pravobranilstva, toda to se je nato aprila letos zgodilo in vse države so bile obsojene na Sodišču EU.

Tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Muller, je že v odgovoru na to informacijo o negativnem mnenju pravobranilstvva ponovil, da je za njihovo državo »zagotavljanje varnosti za državljane najpomembnejša naloga politik vlade« in da so bili ukrepi poljske vlade sprejeti »zaradi interesov poljskih državljanov in potrebe po zaščiti zoper nenadzorovano migracijo.«

Sodišče EU
Sodišče EU

Do obsodbe Poljske, Češke in Madžarske je prišlo ob opozorilih glede ponovitve migrantske krize iz leta 2015.

Komisarka je pozdravila odločitev grške vlade, da do konca leta z otokov na celino preseli 20.000 migrantov.

Leta 2015 je več kot milijon migrantov iz bližnjevzhodnih držav uspelo vstopiti v Evropo, večinoma v Nemčijo.

EU je nato določila kvote migrantov, ki bi jih morale sprejeti posamezne države, ki pa so te kvote zavrnile. Razmere, v katerih na grških egejskih otokih živijo begunci in migranti, so se sicer v zadnjih 12 mesecih dramatično poslabšale.

Zato je komisarka pozdravila odločitev grške vlade, da do konca leta z otokov na celino preseli 20.000 migrantov.

V centrih na petih grških otokih s skupno nastanitveno zmogljivostjo za 6300 ljudi namreč trenutno živi preko 34.000 ljudi.

Toda istočasno se je pod pritiskom obsojenih držav politika EU zaostrila do te mere, da so tudi Italija, Grčija in Malta pričele izvajati politiko odrivanja čolnov z migranti v Sedozemlju, Grčija pa na bi celo zgradila poseben center, v katerega namešča migrante tako, da jim ne zagotavlja pravice do azila, ampak jih nato vrača nazaj v Libijo in druge države.

Vse to pa nima nič supnega z vrednotami EU, v katero je vstopila Slovenija.

In zato bo Bled, žal, predvsem oder za tiste, ki bodo z njega lahko razglašali neevropske ideje.

 

Delite članek