REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

EU, tretja violina: V Bruslju dosegli dogovor za 750 milijardno zadolževanje, mediji Viktorja Orbana že razglasili »zmago«

EU, tretja violina: V Bruslju dosegli dogovor za 750 milijardno zadolževanje, mediji Viktorja Orbana že razglasili »zmago«Janšo je strah, da jih ne dobi po prstih od Orbana. Vir: Twitter

Kljub vsem hvalnicam, ki prihajajo iz Bruslja po petih dnevih pogajanj na vrhu EU je že jasno, da je dogovor, ki so ga naposled skrpali voditelji Evropske unije – slab.

Pomeni nič dodatne pomoči za zdravstven sektor, zapostavljene inovacije, zmanjšana sredstva za varovanje okolja in izničeno pomoč zasebnim podjetjem.

Pomeni tudi delitev denarja – večinoma brez kriterija spoštovanja človekovih pravic. K čemur so veliko prispevale Madžarska, Poljska – in Slovenija.

Voditelji EU so na smetišče zgodovine odvrgli mehanizem za reševanje solventnosti zasebnih podjetij prizadetih v krizi v višini 26 milijard evrov in so 'v popolnosti raztrgali tudi edini instrument, ki naj bi pomagal zdravstvenemu sektorju.'

Res pa je, da je vrh EU peti dan maratonskih pogajanj v Bruslju le dosegel dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19.

Voditelji so dosegli dogovor na podlagi drugega pogajalskega predloga predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.

Ta je bil na koncu zelo zadovoljen in je celo zatrdil, da bo ta dogovor EU »izstrelil v prihodnost.«

Predsednica Evropske komisje Ursula von der Leyen je pristavila, da je bila podana »jasna zaveza za zaščito finančnih interesov EU in najstrožji nadzor nad evropskimi sredstvi.«

Dogovor vključuje prihodnji sedemletni proračun EU v vrednosti 1074 milijard evrov in predvideni sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Orban in EU

Krovni obseg sklada za okrevanje ostaja torej pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard.

Več bo torej posojil in manj pomoči, kot je bilo predvideno v začetku.

Več bo torej posojil in manj pomoči, kot je bilo predvideno v začetku.

Premier Janez Janša je dejal, da z vrha EU-ja odhajamo zadovoljni, izkupiček do zdaj je najboljši, Slovenija pa ostaja neto prejemnica.

Predsednik Evropskega sveta Michel je izpostavil še okoljevarstveni vidik, saj bo evropski proračun prvič v evropski zgodovini povezan s podnebnimi cilji: »Prvič bo spoštovanje vladavine prava odločilni kriterij za porabo sredstev. Poleg tega prvič v zgodovini skupaj ponovno krepimo naša gospodarstva proti krizi.«

V prvem odzivu je slovenski premier Janez Janša na Twitterju zapisal: »Uspelo nam je!«

Kot je dejal, lahko Slovenija iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji v prihodnjih sedmih letih računa na 10,5 milijarde evrov, od tega je nepovratnih sredstev 6,6 milijarde evrov, hkrati pa ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna.

V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po teh ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike.

Italijanski premier Giuseppe Conte je sporočil, da bo Italija iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje dobila 28 odstotkov ali 209 milijard evrov, od tega 81 milijard nepovratnih sredstev in 127 milijard v obliki posojila.

»Dogovor bo spremenil obraz naroda,« je vzneseno dejal italijanski predsednik vlade.

Z dogovorom so zadovoljne tudi v skupini »varčnih« držav, ki jo poleg Avstrije sestavljajo še Nizozemska, Švedska in Danska ter Finska, ki jim je uspelo uveljaviti nekatere vsebinsko pomembne točke, je še povedal avstrijski kancler.

Evropa Hvala!

Po oceni Euroactiva so te države zaradi težkih pogajanj žrtvovale tudi svoj cilj »modernizacije proračuna«.

Po oceni Euroactiva so 'varčne' države zaradi težkih pogajanj žrtvovale tudi svoj cilj 'modernizacije proračuna.'

Kot primer Euroactiv navaja časovno omejitev sklada za okrevanje, da gre za enkraten instrument in da to ne pomeni skupnega zadolževanja ali dolžniške Unije.

Toda bistven del je, da so vse dobile velike »rabate« oziroma popuste pri pomoči manj razvitim državam članicam EU.

Druga žrtev pogajanj je bil »fond pravične tranzicije«, ki naj bi financiral okoljevarstvene projekte. Od predvidenih 40 milijard je na koncu dobil samo – 10 milijard.

Kar kaže, kako nizko je EU dejansko postavila svoje okoljevarstvene cilje.

Vendar je v sporazumu ostalo določilo, da bodo denar dobile le države, ki se bodo zavezale k ogljični nevtralnosti do leta 2050.

Ob tem so voditelji EU na smetišče zgodovine odvrgli mehanizem za reševanje solventnosti zasebnih podjetij prizadetih v krizi v višini 26 milijard evrov, kot poroča Evroactiv pa so z zmanjševanjem sklada za obnovo »v popolnosti raztrgali tudi edini instrument, ki naj bi pomagal zdravstvenemu sektorju.«

Denar, Euro

Veliko zmanjšanje je utrpel tudi program Horizon Europe, ki naj bi pomagal inovacijam. Zmanjkalo pa je tudi dodatnih sredstev za dobrososedsko politiko EU.

Povezovanje človekovih pravic in pomoči se je tudi zaradi odpora Slovenije, Madžarske in Poljske zelo »razvodenelo«.

Države bodo sicer morale predstaviti nacionalni načrt reform na podlagi evropskih priporočil, to pa bo najprej ocenila Evropska komisija, nato pa bo načrte s kvalificirano večino potrjeval Svet EU.

Nizozemska je uspela le z »zasilno zavoro«, ki jo lahko potegne vsaka država, ki meni, da je pri drugi državi prišlo do »resnih deviacij« pri izplačilih. Potem se izplačila zamrznejo do odločitve Sveta EU.

Mediji v Madžarski so že razglasili »zmago« Viktorja Orbana na pogajanjih. Madžarska in Poljska sta grozili z vetom, v kolikor bi bila pomoč odvisna od spoštovanja 'vladavine prava.' Podpirala pa ju je tudi Slovenija.

Končno rešitev spora »kriterija pravne države« naj bi na srečanju Nemčije, Francije, višegrajske skupine, Latvije in skupine »frugal« dal latvijski predsednik vlade Krišjānis Kariņš.

Pri porabi sredstev se omenja 2. člen PEU, vendar je sedaj potrebno upoštevati »zaščito finančnih interesov EU.« To je precej drugače od formulacij, ki jih je predlagal predsednik Evropskega sveta Michel.

Originalni tekst predloga je omenjal sistem, ki bo vzpostavljen »za popravljanje generalnih pomanjkljivosti članice glede spoštovanja vladavine prava, kjer je to potrebno zaradi pravilne implementacije evropskega proračuna, vključno z NGEU, in finančnih interesov Unije.«

V novem predlogu pa se pogojevanje v zvezi z »vladavino prava« omenja zgolj s ciljem »zaščite proračuna in Naslednje Generacije EU.«

Mediji na Madžarskem so že razglasili »zmago« Viktorja Orbana na pogajanjih.

Madžarska in Poljska sta sicer grozili z vetom, v kolikor bi bila pomoč odvisna od spoštovanja »vladavine prava.«

Toda nekaj od prvotnih načrtov Nizozemske se je vendarle prebilo do končnega kompromisa, kljub nasprotovanju Slovenije.

O blokadi sredstev naj bi v primeru predloga komisije EU namreč odločal Svet EU s kvalificirano večino.

To pomeni odločitev 55 odstotkov EU držav, ki morajo predstavljati 65 odstotkov prebivalstva v EU.

To po eni strani daje obtoženi državi več možnosti, da se ubrani, vendar le s pomočjo koalicije držav.

Po drugi strani je mogoče tudi, da države, ki se pritožijo, dosežejo zmago in zamrznitev sredstev. 

In tudi zato Orban potrebuje Janšo.

V EU Janša posluša Madžarsko

Pri odporu lažji obsodbi kršilke pa je Madžarsko že sedaj podprla Slovenija.

Dogovor o pomoči članicam EU je bil del dogovora o proračunu EU, ki je vreden 1,1 trilijon evrov oziroma nekaj manj kot 1100 milijard evrov.

Dodatnih 750 milijard evrov pa bo EU pridobila tako, da si bo na mednarodnih trgih sposodila 750 milijard evrov in nato »razdelila pomoč«, poroča BBC.

Posamezne države pa bodo lahko tudi zavrnile načrte porabe.

Izplen je bil torej precej slab, predsednik parlamenta EU David Sassoli pa je ob tem napovedal, da Evropski parlament dogovora morda ne bo potrdil, če bo kompromis - preslab.

Ta sredstva pa naj bi nato EU odplačala z lastnimi prihodki, na primer z »digitalnim davkom«, pristojbinami za nereciklirane smeti in z novim davkom na finančne transakcije (FTT).

Izplen je bil torej vendarle precej slab, predsednik parlamenta EU David Sassoli pa je ob tem napovedal, da Evropski parlament dogovora morda ne bo potrdil, če bo kompromis - preslab.

Toda veliko vprašanje je, če si bo potem, ko je Italija dobila tako velik del pogače, za blokado sporazuma resno prizadeval …

Že dejstvo, da si bo EU za razliko od Kitajske, ki denar posoja, tokrat »izposodila« pa kaže na še eno, ob vzklikih navdušenja prikrito dejstvo: da je EU na svetovnem zemljevidu postala, kot poroča Forbes, »tretja violina«, ki bo vse bolj morala izbirati med ZDA in Kitajsko.

Delite članek