REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Absurd: Slovenija, neto EU plačnica, podpira »nerazvito« Madžarsko, namesto da bi podprla skupino »varčnih«

Absurd: Slovenija, neto EU plačnica, podpira »nerazvito« Madžarsko, namesto da bi podprla skupino »varčnih«Janšo je strah, da jih ne dobi po prstih od Orbana. Vir: Twitter

Dogovor o novi finančni perspektivi ter paketu izredne pomoči, ki je bil sklenjen v Bruslju, so v vladni koaliciji opisali z bleščečimi barvami – Slovenija naj bi dobila milijarde, skupaj celo več kot 10,5 milijard evrov, največji problem pa naj bi bil seveda samo, kako te silne novce »počrpati.«

Vse to pa je seveda zasluga modrega vodstva države, ki se je srčno borilo za slovenske interese.

Toda vse to je žal daleč od resnice.

Revolucionarna novost je bila na zadnjem vrhu EU pravzaprav res dosežena, vendar je za večino občestva in medijev - nezanimiva.

Revolucionarna novost je bila na zadnjem vrhu EU pravzaprav res dosežena, vendar je za večino občestva in medijev - nezanimiva.

Gre pa seveda za to, da se je EU prvič odločila, da se zadolži kot celota, nato pa poskrbi za transfer denarja tistim, ki so bili zaradi pandemije najbolj prizadeti in v smeri, pogojno rečeno »manj razvitih.« Prvič je torej EU ravnala podobno, kot ravnajo – federacije.

Kar se pa tiče same računice, so zadeve bolj zapletene. Slovenija bo res dobila 10,5 milijarde evrov, od tega 6,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

Tri milijarde evrov bodo namenjene za kohezijo, 2,1 milijarda evrov bo nepovratnih sredstev, 1,6 milijarde evrov bo namenjenih za kmetijsko skupno politiko in 3,6 milijarde evrov bo namenjeno posojilom.

Ob tem bo 350 milijonov evrov namenjenih za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija.

Neto plačnice in prejemnice v EU doslej
Slovenija je že doslej prejela le malo več denarja, kot ga je v EU proračun vplačala (471 milijonov evrov) in po odhodu Velike Britanije zagotovo ne bo več »neto prejemnica« evropskega denarja. To pa so v vladi pozabili povedati ...

Najpomembnejša so pri tem nepovratna sredstva – toda Slovenija jih je dobila ne zato, ker se je izjemno dobro izpogajala, pač pa predvsem zato, ker je članica EU in se bo kot takšna zadolžila na svetovnih trgih, skupaj z drugimi.

Ta denar bo nato EU tudi vračala, denar za poplačilo pa bo zbrala z novimi finančnimi, okoljskimi in digitalnimi davki.

Skratka, nič ne bo podarjenega.

In tudi pri sredstvih, ki jih dobi iz proračuna, je potrebno vedeti, da Slovenija proračun EU tudi polni. Razlika med denarjem, ki ga da in ki ga dobi, pa je bila že v zadnjem večletnem proračunu EU le nekaj nad 400 milijonov evrov.

Ker pa je medtem Velika Britanija kot bogata članica in neto vplačnica v proračun EU že zapustila EU, je zelo verjetno, da je Slovenija doslej že postala, ali pa bo v zelo kratkem času postala neto plačnica v proračun EU.

Prav na to je opozoril evropski poslanec na listi LMŠ Klemen Grošelj.

To seveda tudi posredno pomeni, da so že vlade doslej delale tako dobro, da se je Slovenija medtem preselila med »razvite« države. Res je, da bo morda v proračun EU več vplačala kot iz njega dobila – toda po drugi strani bo seveda kovala dobiček zaradi dostopa do velikega trga brez carin in podobno.

Iz izmenjave tvitov s predsednikom vlade je tudi razvidno, da se je ob tem razkrila še ena napaka sedanje vlade.

Slovenska vlada namreč podpira »višegrajce«, iz vseh proračunskih podatkov pa je razvidno, da bi kot neto plačnica bilo za Slovenijo bolj razumno, če bi se pridružila »razvitim« in »varčnim« članicam skupine »frugal«, ki jih bolj skrbi to, da se njihov in denar EU ne bi po nepotrebnem zapravljal.

Na to, da je Slovenija že neto plačnica pa kažejo tudi podatki nemškega ministrstva za gospodarstvo in energijo, ki je objavilo, da je Slovenija postala neto plačnica v proračun EU, Janez Janša pa je kot enega svojih največjih pogajalskih dosežkov izpostavil - ravno obratno.

Zanimivo je, da premier Janez Janša trditve nemškega ministrstva ni zanikal, čeprav so prav Janez Janša in še nekateri drugi vodilni politiki koalicije ponavljali, da so uspeli iz Bruslja dobiti doslej največja sredstva, ob tem pa Sloveniji »ohraniti status neto prejemnice.«

To bi pomenilo, da bo Slovenija v naslednjih sedmih letih iz evropskega proračuna dobila več, kot pa bo vanj vplačala. Omenjeno nemško ministrstvo pa je zapisalo, da je Slovenija ena od najmanjših evropskih držav, hkrati pa je zaradi uspešnega gospodarskega razvoja že neto plačnik v proračun EU.

Objavo je opazila predsednica stranke SAB Alenka Bratušek, ki je ob tem pripomnila, da je zanimivo, da o tem piše nemško ministrstvo za gospodarstvo, in ne slovenska vlada.

Janez Janša pa teh navedb niti ni zanikal.

To seveda tudi posredno pomeni, da so že vlade doslej delale tako dobro, da se je Slovenija medtem preselila med »razvite« države. Res je, da bo morda v proračun EU več vplačala kot iz njega dobila – toda po drugi strani bo seveda kovala dobiček zaradi dostopa do velikega trga brez carin in podobno.

Pri tem seveda ne gre za to, da se Sloveniji članstvo v EU ne bi »splačalo«. Bilo bi za Slovenijo pozitivno tudi v primeru, če bo Slovenija v proračun več vplačala kot iz njega dobila. Ima pa to posledice na politično usmeritev države.

Kadar več plačuješ, je logično, da te zanima, kam odhaja tvoj denar in kako se uporablja. Ampak Slovenski vladi se za to očitno – fučka.

Da Slovenija ostaja neto prejemnica in ne plačnica, je, kot kaže, zgolj politična, kratkotrajna in očitno netočna ocena naše vlade. Da bi lahko dosegli takšen rezultat pa so k sredstvom iz proračuna v vladi dodali še sredstva iz sklada za okrevanje po pandemiji.

Če potegnemo zgodovinsko vzporednico bi bilo logično, da bi Slovenijo tudi tokrat moralo zanimati, kako se uporablja njen denar in kam odhaja. Slovenijo bi torej moralo skupaj z Nizozemsko, Dansko, Avstrijo in Švedsko ter Finsko bolj zanimati to, kam denar odhaja in kako se uporablja, kot pa da »navija« za to, da bi se trošil čim bolj brez nadzora, na primer brez upoštevanja kriterijev vladavine prava.

Toda »kruto« dejstvo je, da to dejansko ne drži. Geopolitični položaj Slovenije se je po brexitu in izstopu Velike Britanije iz EU zelo spremenil. Slovenija je glede na povprečje v EU postala »bogatejša«, ker je EU izgubila produktivno in bogato članico.

To pa pomeni, da bo glede na povprečje v EU sedaj Slovenija tista, ki bo morala pomagati »nerazvitim«.

Tako kot nekoč v Jugoslaviji, ko so politično sceno prav tako pretresale razprave o tem, kam vse gre tudi slovenski denar in kako se uporablja, predvsem v BiH, v Makedoniji, Črni gori in predvsem seveda na najbolj nerazvitem - Kosovu.

Če potegnemo zgodovinsko vzporednico bi bilo logično, da bi Slovenijo tudi tokrat moralo zanimati, kako se uporablja njen denar in kam odhaja.

Slovenijo bi torej moralo skupaj z Nizozemsko, Dansko, Avstrijo in Švedsko ter Finsko bolj zanimati to, kam denar odhaja in kako se uporablja, kot pa da »navija« za to, da bi se trošil čimbolj brez nadzora, na primer brez upoštevanja kriterijev vladavine prava.

Zadnji znani statistični podatki o tem, katere države so neto plačnice in katere prejemnice, so iz leta 2018. Največji presežek vplačil nad izplačili ima Nemčija, sledijo ji Francija, Italija, Nizozemska in Švedska.

Nizozemska pa je največja neto plačnica po glavi prebivalca.

Janša uboga Orbana
Vse se vrača, vse se plača - Slovenija podpira največje razsipnice, toda le zakaj? Zato, da bo nekaj drobtinic po raznih "obvodih" na koncu vendarle padlo tudi na mizo SDS, Demokracije in televizije Nova24tv?

Po odhodu Velike Britanije iz EU na seznamu neto plačnic ostaja le devet držav.

Slovenija je leta 2018 prejela 471 milijonov evrov več, kot jih je v proračun vplačala.

Največji presežek med vplačanim in prejetim denarjem pa imata Madžarska in Poljska, torej državi, ki sta se najbolj upirale nadzoru nad trošenjem evropskega denarja.

Točno tako, kot so se nekoč nerazviti v Jugoslaviji upirali nadzoru nad svojim trošenjem.

Največji presežek med vplačanim in prejetim denarjem pa imata Madžarska in Poljska, torej državi, ki sta se najbolj upirale nadzoru nad trošenjem evropskega denarja. Točno tako, kot so se nerazviti v Jugoslaviji nekoč upirali nadzoru nad svojim trošenjem. Ampak slovenski politiki so tudi takrat zahtevali racionalno trošenje sredstev in nadzor nad projekti v nerazvitem delu SFRJ.

Ampak slovenski politiki so tudi takrat zahtevali racionalno trošenje sredstev in nadzor nad projekti v nerazvitem delu SFRJ.

Danes, pod vodstvom modre in »gospodarne« vlade pod taktirko SDS pa je povsem drugače. Slovenija se je na zadnjem vrhu EU zavzela za to, da bi bilo tega nadzora čim manj.

To pa pomeni še več slabih projektov, še več korupcije v neto prejemnicah kot sta Madžarska in Poljska, posledično pa to znova pomeni več denarja iz slovenskega proračuna za te države.

Od takšne politike si lahko veliko obetajo le v Poljski, ki je že v zadnji »perspektivi« oziroma proračunu dobila 11,6 milijard evrov in Madžarska, ki je dobila 5 milijard evrov.

Namesto da bi tem državam Slovenija gledala pod prste, pa jih Janševa vlada še treplja po ramenih in jim omogoča lažje zapravljanje evropskega denarja. Zakaj že?

Delite članek