REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pomoč EU evropskim državam naj bi zbrali tudi z digitalnim davkom, pogajanja v okviru OECD pa v slepi ulici

Pomoč EU evropskim državam naj bi zbrali tudi z digitalnim davkom, pogajanja v okviru OECD pa v slepi uliciVir: Profimedia

Evropska Unija želi nove kredite in pomoč v višini 750 milijard evrov vrniti tudi s pomočjo novih okoljskih, finančnih in »digitalnih dajatev.«

Pri vseh se zapleta, še najbolj pa pri »digitalnem davku«, ki naj bi ga plačevala predvsem največja tehnološka podjetja, predvsem ameriška.

Vztrajne zagovornice davka, kot je na primer Francija, so se pod pritiskom ZDA namreč strinjale, da idejo o davku za sedaj začasno zamrznejo.

Predvsem zaradi odziva ZDA, ki so zagrozile s sankcijami in davki na francosko vino in druge proizvode.

Vprašanje je zaostrila epidemija koronavirusa. Vsi potrebujejo denar, gre pa konec koncev tudi 'za vprašanje poštenosti.' Res je namreč nepošteno, da ljudje in podjetja po vsem svetu plačujejo davke, največja podjetja na svetu ogromno zaslužijo in plačujejo državam le smešne vsote.

Sredi julija je namreč Trumpova administracija zagrozila, da bo uvedla 25-odstotne carine na 1,3 milijarde vredno francosko vino in drugo blago iz Francije.

In kot ugotavlja Politico, zato ideja po evropskem digitalnem davku »hitro izginja v globoki travi.«

Evropa si sicer poskuša zagotoviti »tehnološko suverenost«, vendar so ovire do tega cilja številne.

Pobuda ima sicer podporo francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemške kanclerke Angele Merkel, toda Google, Facebook, Amazon in podobna podjetja bodo še najmanj do konca leta varna pred novimi obdavčitvami.

Tudi evropske države so bile namreč večinoma zadovoljne, da bodo rešitev za spor sedaj iskali v okviru organizacije OECD.

OECD Slovenija, denar

Francija je sicer v zakonsko proceduro poslala zakon, ki predvideva 3-odstotni davek, pa tudi Španija, Italija, Velika Britanija, Avstrija in Češka so nato uvedle lastne digitalne davke, ki pa ne bodo v veljavi do konca leta.

Predlog v OECD temelji na dveh stebrih.

V okviru prvega bi digitalna podjetja obdavčili tam, kjer generirajo dobiček, z drugim pa bi bila z minimalnim davkom obdavčena povsod po svetu.

Tehnološki giganti si namreč sedeže praviloma izbirajo v davčnih oazah, tam pa plačujejo le zelo majhne davke in ne precej višjih davkov na dobiček.

ZDA se tej rešitvi upirajo, češ da bi bila ameriška podjetja diskriminirana.

OECD pa sedaj išče rešitev glede minimalnega globalnega davka, pri obdavčevanju dobička v državah kjer tehnološki giganti generirajo te dobičke pa soglasja še ni.

Tudi v EU soglasja ni.

Evropska komisija zagovarja dvojno obdavčevanje, vendar priznava, da OECD letos še ne bo iznašla rešitve.

Francija in Irska želita na primer rešitev na obeh področjih, Nemčija pa je pripravljena na zgolj »polovično« rešitev.

Evropska komisija zagovarja dvojno obdavčevanje, vendar priznava, da OECD letos še ne bo iznašla rešitve.

Veliko vprašanje pa je, če se jim bo to kadarkoli sploh posrečilo.

Vprašanje je zaostrila epidemija koronavirusa. Vsi potrebujejo denar, gre pa konec koncev tudi »za vprašanje poštenosti

Res je namreč nepošteno, da ljudje in podjetja po vsem svetu plačujejo davke, največja podjetja na svetu ogromno zaslužijo in plačujejo državam le smešne vsote.

Evropska komisija pričakuje rešitev problema najpozneje do leta 2023.

Toda malo verjetno je, da bi tudi v primeru, da demokrat Joe Biden prevzame predsedovanje ZDA ameriška administracija spremenila mnenje.

FB, Google, Amazon, EU davek

Že pred tem je trinajst evropskih držav, tudi Slovenija, glasovalo proti evropski direktivi, ki bi Google in druge multinacionalke prisilila, da razkrijejo svoje dobičke in ali davke res plačajo tam, kjer ustvarijo dobičke.

Na gospodarskem ministrstvu so zatrdili, da idejo sicer podpirajo, da pa je napačna le pot do uresničitve.

In tako z davkom, ki so ga sicer napovedovali za septembra letos očitno ne bo niič.

Poleg Slovenije so proti novi ureditvi glasovale še Hrvaška, Madžarska, Luksemburg, Malta, Ciper, Latvija, Estonija, Avstrija, Češka in Švedska.

Na Irskem morajo ta podjetja plačati le 6,2-odstotni davek, v primerjavi s 19-odstotno obdavčitvijo v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji ali Sloveniji.

Francija, Španija in Nizozemska so glasovale za direktivo, Nemčija pa se je pri glasovanju vzdržala.

Slovenija se tedaj ni mogla strinjati s pravno podlago direktive, so glasovanje pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v Ljubljani.

Javno razkritje nekaterih občutljivih davčnih informacij »bi lahko imelo neugoden vpliv na slovenska podjetja«, na kar je Slovenija tudi opozorila v obravnavi in zaradi tega ni podprla kompromisnega predloga.

Predlagana direktiva pa bi namreč razkrila, kako nekatera podjetja svoje dobičke raje prijavijo v evropskih državah, kjer imajo nižje obdavčitve, ne pa v državah, kjer so prihodke ustvarile.

Uradnih podatkov, koliko prihodkov ustvarijo naštete multinacionalke v Sloveniji, ni.

Apple, app store

Po oceni Zavoda IAB Slovenija, ki se ukvarja s promocijo in podporo razvoju digitalnega in interaktivnega oglaševanja v Sloveniji, ima Google v Sloveniji okoli 15 milijonov evrov prihodkov, Facebook pa deset milijonov evrov.

Med državami, ki si jih tehnološki velikani radi izbirajo pa so predvsem Irska, Luksemburg in Malta.

Na Irskem morajo ta podjetja plačati le 6,2-odstotni davek, v primerjavi s 19-odstotno obdavčitvijo v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji ali Sloveniji.

Evropska komisija je zato Irski že leta 2016 naložila, da mora samo od Appla izterjati za 13 milijard premalo zaračunanih davkov, zaradi katerih je bila oslabljena konkurenčnost na evropskem trgu.

Evropska komisija je zato Irski že leta 2016 naložila, da mora samo od Appla izterjati za 13 milijard premalo zaračunanih davkov, zaradi katerih je bila oslabljena konkurenčnost na evropskem trgu.

V Sloveniji ta podjetja plačujejo le davek na dodano vrednost (DDV), kar je »drobiž« v primerjavi z njihovimi zaslužki. Gre le za nekaj milijonov evrov letno, podjetja pa na globalni ravni služijo milijarde.

Leta 2018 je Evropska komisija ocenjevala, da bi z novim davkom lahko zbrali pet milijard evrov na leto, ker pa predlog Komisije ni bil sprejet se je več držav ureditve tega vprašanja lotilo na svoj način.

In tudi ta pot se je očitno končala v slepi ulici, čeprav je v Sloveniji ministrstvo za gospodarstvo še lani zatrjevalo, da je »že začelo aktivnosti, potrebne za pripravo predloga zakona za uvedbo davka na digitalne storitve.«

Delite članek