ponedeljek, 02. december 2024 leto 29 / št. 337
Eden, ne pa sedem: Dva podatka sta tako zaskrbela nemške znanstvenike, da so takoj ustavili uporabo cepiva AstraZenece
Več kot dvajset držav, večinoma v Evropi, je začasno prekinilo cepljenje s cepivom AstraZenece.
V zraku je predvsem eno samo vprašanje: Ali cepivo res povzroča trombozo?
Evropska agencija za zdravila (EMA) trdi, da strahovi niso upravičeni in da je cepivo varno, primeri tromboz in drugih neželjenih posledic pa v mejah običajnega in pričakovanega dogajanja.
Kje so cepiva, Janez? Koliko miljard si zapravil, pa nimamo cepiv? Pakiraj!
— ShouldIStayOrShouldIGo (@Zingibe03097128) March 16, 2021
Ob tem gre za cepivo, v katerega so članice Evropske unije polagale največ upanja in ga največ tudi naročile – deloma seveda tudi zaradi najnižje cene.
V začasni povezavi s cepljenjem proti virusu SARS-CoV-2 s cepivom Astra-Zeneca ni opaziti kopičenja tromboz, torej krvnih strdkov, pravi EMA.
Glede redkih tromboz možganskih ven pa so podatki še vedno nejasni zaradi precej redkih primerov.
Za številne države je bilo odločilno predvsem ravnanje Nemčije, ki je po sedmih primerih redke možganske venske tromboze prekinila cepljenje z AstraZeneco.
Ta odločitev je temeljila na priporočilu Inštituta Paul Ehrlich (PEI).
V Nemčiji so namreč poročali o opaznem povečanju posebne oblike zelo redke tromboze možganskih ven zaradi pomanjkanja krvnih ploščic in o krvavitvah.
Gre za krvne strdke v žilah, ki odvajajo kri iz možganov.
Ti krvni strdki pa so se pojavili pri nekaterih ljudeh, ki so prej prejeli cepivo AstraZeneca.
V povezavi s cepljenjem se je zgodilo sedem primerov tromboze sinusnih ven.
Skupno je bilo prizadetih šest žensk in en moški, od tega tri v zadnjih dneh.
Do zdaj so skupno umrle tri osebe.
Z 1,6 milijona cepljenih v Nemčiji sedem primerov ustreza približno štirim primerom na milijon ljudi, ki so bili cepljeni od začetka cepljenja v začetku februarja.
Zato se zastavlja logično vprašanje - zakaj je Inštitut Paul Ehrlich vseeno zaznal te redke primere, jih ocenil kot odločilne in na njihovi podlagi ustavil cepljenje z AstraZeneco?
Razlog za to je dejstvo, da so primeri vključevali prav posebno in zelo redko obliko te bolezni: tako imenovani sindrom spontane, s heparinom povzročene trombopenije.
A bomo končno koga poklicali na odgovornost al bomo spet sam mal jezno pisali na internetu?https://t.co/HGYCHIXt60
— David Klasinc (@BigWhale) March 16, 2021
Trombopenija vodi do trombocitopenije - izjemnega pomanjkanja krvnih ploščic, ki so bistvenega pomena za strjevanje krvi.
Po drugi strani pa je bil drugi razlog za začasno ustavitev relativna pogostost primerov: Po študijah, na katere se je skliceval PEI, se ta vrsta tromboze v splošni populaciji pojavi le dva do petkrat na milijon ljudi na leto.
Vendar pa obstajajo tudi novejše študije z Nizozemske in Avstralije, ki predvidevajo večjo incidenco do 15 primerov na milijon ljudi na leto.
Ampak celo v tem primeru bi lahko pričakovali le enega ali dva primera na mesec, ne pa sedem.
Posebno vprašanje seveda je, ali je v tej fazi sploh mogoče ugotoviti vzročno zvezo med cepljenjem z AstraZeneco in tem možnim neželenim učinkom?
Strokovnjaki trdijo, da še vedno ni jasno, ali obstaja vzročna povezava med cepljenjem z AstraZeneco in boleznijo.
On pravi da je naročil, če pa se slučajno izkaže da ni, je kriv Gantar pic.twitter.com/Vr3QnyKpvP
— Alex (@Pocivasek) March 17, 2021
In po mnenju mnogih strokovnjakov bo ugotovitev in dokazovanje povezave – zelo težko.
V bistvu kopičenje določenih simptomov v časovni povezavi s cepljenjem ne pomeni, da mora obstajati tudi vzročna povezava.
Nejasno je tudi, zakaj so v Združenem kraljestvu, kjer so ljudi že cepili z 11 milijoni odmerkov tega cepiva zabeležili le tri take primere.
Na družbenih omrežjih so se pojavile tudi primerjave tveganja za trombozo s tveganjem, ki ga prinašajo kontracepcijske tablete.
V nekaterih primerih so za posebno vrsto tromboze možganskih ven res lahko odgovorne tudi kontracepcijske tablete.
Kontracepcijska tableta vsekakor je dejavnik tveganja, čeprav majhen, pravi Ingrid Pabinger-Fasching, profesorica na Medicinski fakulteti na Dunaju.
Vendar pa primerjave med kontracepcijskimi tabletami in cepljenjem proti koronavirsni bolezni covid-19 ni mogoče narediti, dokler podatki o nedavnih primerih (po cepljenju s cepivom AstraZenece) ne bodo dokončno razčiščeni.
Cepiva se je naročilo dovolj. Premjè pač ni računal, da vas bo toliko preživelo december. A jebiga. Lp Bacil
— Jelko Bacil – borec za Covid19 (@Covid19Borec) March 17, 2021
In kako naprej?
To je sedaj nejasno.
Poleg Nemčije, Italije in Francije so v ponedeljek začasno prekinile s cepljenjem s cepivom AstraZeneca tudi Španija, Portugalska, Slovenija in Luksemburg.
Švedska, Latvija in Ciper so v torek sledile navedbam zdravstvenih organov.
V nekaterih državah, na primer na Hrvaškem, v Poljski, in še kje pa nadaljujejo s cepljenjem.
Več bo jasno danes, ko bo o tem odločal poseben odbor evropske agencije EMA.
To je organ, ki nadzoruje varnost zdravil in cepljenja v EU.
V četrtek pa bo izredna seja, na kateri bodo odločali o nadaljnjem postopku in morebitnih ukrepih.
Ob vsem skupaj pa je verjetno potrebno vzeti v obzir še en, že malce pozabljen podatek - da cepivo AstraZeneca ob tem, da je vektorsko uporablja za svoje osnovo adenovirus šimpanzov, za razliko od, na primer, Sputnika V, ki uporablja adenovirus, ki je prisoten v človeku in že uporabljen v preko 200 drugih vrstah cepiv...
In ne glede na to je AstraZeneca v EU razglašeno za varno cepivo, medtem ko to za ruski Sputnik V, kaj šele za že pet kitajskih cepiv ali kakšna druga tuja cepiva - ne velja...
Agenda serviet maske z rdečo elastiko!
— Sonja Mesar (@SonjaMesar) March 17, 2021
In Slovenija?
Janševa vlada decembra ni naročila nobenega odmerka zanesljivega cepiva Pfeizerja.
Pričakujem tudi četrti, peti in x val, ki bo našega vodjo odplavil,mogoče v Črno morje. Čim dlje, tem bolje.
— Tom Z. (@tom44232791) March 16, 2021
To je ministrstvo za zdravje že potrdilo.
Zakaj Slovenija ni naročila vseh količin cepiva kot bi ga lahko?
— bota112 (@bota112) March 16, 2021
Iz decembrskega svežnja bi bila Slovenija namreč upravičena do skoraj 500.000 odmerkov do sredine leta 2021.
Odmerki iz poznejših naročil pa bodo prišli - pozneje.
Se spomnim enkrat, ko je mama poslala fotra na tržnico, da kupi meso za juho, pa ni, ker je kalkuliral, da bo v Sparu akcija. Pa je ni bilo in mama je bila ful jezna. Mi pa lačni.
— Matjaž Gruden (@MGruden) March 16, 2021
Vlada pod taktirko Janeza Janše, ob Mateju Toninu (NSi) in Zdravku Počivalšku (SMC) ter poslancih DeSUS-a je pač - varčevala.
Nas seveda ta cepiva ne zanimajo, dokler Evropa ne reče ok. Kar bo rekla. In bi lahko naročili vnaprej. Tako bomo pa spet mesece izgubljali. Pa hecni so tisti, ki zagovarjajo, da imamo dovolj odprtih naročil za Pfizer. Ker ga ne bomo rabili tudi jeseni in pozimi.
— Maja Gaspari (@MajaGaspari) March 17, 2021
To varčevanje Janševe vlade pa se je izkazalo za slabo kalkulacijo.
Pa cene ne pozabit. In pa vprašanje na katerega nismo dobili odgovora, katero cepivo je šlo v BIH?
— komar, za druge Franci, tretji ponosni lastnik (@Komar4442) March 17, 2021
Cena bodo mrtvi in pohabljeni.
Ampak sedanja vlada bo še naprej trdila, da je najboljša.