REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

EU je »zamočila«: Janša opozarja na »nepravično delitev« cepiv, toda problem je drugje, meni Orbán

EU je »zamočila«: Janša opozarja na »nepravično delitev« cepiv, toda problem je drugje, meni OrbánJanša opozarja na problem distribucije, Orbán pa na vir problema. Vir: Twitter

Janez Janša in Viktor Orbán imata precej sorodne poglede na marsikaj, toda očitno drugače gledata na problem pomanjkanja cepiv v Evropski uniji.

Viktor Orbán je prepričan, da je 'EU zamočila' in da je zato edina rešitev, da se nabavijo tudi 'cepiva z vzhoda' - torej ruska in kitajska cepiva proti covidu-19. 

Težava je razdeljevanje, je prepričan slovenski predsednik vlade Janez Janša, ki je skupaj s še petimi drugimi predsedniki vlad podpisal posebno pismo, v katerem zahteva vrh EU o cepivih.

V nasprotju s tem pa je Viktor Orbán prepričan, da je »EU zamočila« in da je zato edina rešitev, da se nabavijo tudi »cepiva z vzhoda« - torej ruska in kitajska cepiva proti koronavirusni bolezni covid-19.

Šest predsednikov vlad, med njimi tudi Janša je pismo naslovilo na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Cepiva na izbiro izven Slovenije in slovenski minister za zdravje Janez Janša
Cepiva na izbiro izven Slovenije in donedavnega slovenski v. d. ministra za zdravje Janez Janša. Vir: Twitter
Med šestimi državami, katerih voditelji so podpisali petkovo pismo, naj bi bile samo tri takšne, ki so do zdaj dejansko prejele precej manj cepiva glede na velikost prebivalstva od povprečja Unije.

Pismo so podpisali premierji Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Češke, Latvije in Bolgarije.

Zahtevali so hiter sklic vrha EU in razpravo o razdeljevanju cepiv, sicer določene države članice Unije preprosto ne bodo mogle izpolniti za drugo četrtletje zastavljenih ciljev glede cepljenja proti covidu-19.

V prejšnjih dneh so namreč ugotovili, da dobava cepiv farmacevtskih podjetij članicam EU-ja ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev.

Če se bo to nadaljevalo, bodo med državami do poletja nastale velike neenakosti, poleg tega pa to »ni le v nasprotju z našim dogovorom, ampak tudi z duhom evropske solidarnosti,« piše v pismu.

Po zadnjih informacijah posebnega vrha EU na to temo kljub pismu ne bo, se bo pa ta tema obravnavala ob rednem vrhu 25. ali 26. marca.

Da so nekatere države privilegirane, je najprej zatrdil avstrijski kancler Sebastian Kurz.

Pri tem je Kurza podprl tudi Janez Janša, toda avstrijsko zdravstveno ministrstvo je te navedbe predsednika avstrijske vlade zavrnilo kot netočne.

Da bi bilo pri razdeljevanju cepiv kaj bistvenega narobe ne priznavajo niti oblasti v Nemčiji.

Sebastian Kurz in nemška kanclerka Angela Merkel. Vir: Twitter

Med šestimi državami, katerih voditelji so podpisali petkovo pismo, naj bi bile samo tri takšne, ki so do zdaj dejansko prejele precej manj cepiva glede na velikost prebivalstva od povprečja Unije.

Tudi v tem pogledu je zato madžarski mentor in učitelj slovenskega predsednika vlade še vedno bolj jasen in bolj odkrit kot njegov politični vajenec v Sloveniji.

To so Bolgarija, Češka in Latvija, medtem ko po poročanju agencije APA število dostavljenih odmerkov cepiva v Avstriji in Sloveniji ustreza njunemu prebivalstvu.

Kritiki na družbenih omrežjih so ob tem opozorili, da so k težavam pri cepivih v veliki meri prispevali tudi predsedniki vlad, ki sedaj protestirajo, saj so naročali premajhne količine ali pa cepiva proizvajalcev, ki niso bili sposobni izpolniti naročil in s katerimi so težave (cenejša cepiva AstraZenece namesto dražjega Pfizerja), sedaj pa lastno odgovornost prelagajo na dežurnega krivca Evropsko komisijo in druge institucije EU.

Podobne obtožbe je izrekel tudi madžarski predsednik vlade Viktor Orbán, ki pa težave ne vidi v problemu »distribucije« cepiv, pač pa v njihovem – pomanjkanju.

Zaradi katerega Madžarska deluje in to precej drugače od Slovenije.

Orban in von der Leynova
Ursula von der Leyn in Viktor Orbán. Vir: Twitter
Vse to jasno kaže, da nekaj ni v redu in to ni politično vprašanje, ni obtožba, niti kakršenkoli izraz antipatije do EU ali birokracije v Bruslju, temveč dejstvo.

Madžarski predsednik vlade namreč ne piše pisma v Bruselj, pač pa pragmatično nabavlja cepiva, tam, kjer je to mogoče.

In to brez ideoloških primesi, čeprav bi tudi Madžarska na primer zaradi leta 1956 in TAKRATNE sovjetske intervencije (ali pa kakšne druge zgodovinske zamere) še danes lahko zavračala rusko cepivo Sputnik V, ki ima odtisnjeno rusko zastavo, tako kot to, prav zaradi tega razloga, počne Poljska.

Toda v intervjuju za madžarske medije je Viktor Orbán odkrito priznal, da je »EU zamočila« in da je zato Madžarska v težavah in prisiljena uvažati cepiva z vzhoda.

Opozoril je, da je v Izraelu cepljenje celotnega prebivalstva že »skoraj končano«, da je Velika Britanija cepila od 30 do 40 odstotkov prebivalstva, medtem ko se v EU ta odstotek ne premakne s 6 ali 8 odstotkov cepljenih.

»Vse to jasno kaže, da nekaj ni v redu in to ni politično vprašanje, ni obtožba, niti kakršenkoli izraz antipatije do EU ali birokracije v Bruslju, temveč dejstvo. To so dejstva: zamočili so,« je poudaril Orbán kratko in jasno, čeprav je istočasno podprl tudi pobudo avstrijskega predsednika vlade in pismo šestih predsednikov vlad.

Razlika je seveda bistvena.

Kjer nečesa ni, se to tudi težko razdeljuje.

Še posebej, če se pandemija covida-19 zaradi nesposobnosti iskanja stikov tako razširi. Na Kitajskem in še marsikje drugje je seveda drugače

Janša ob tem opozarja na drugorazredni problem distribucije, Orbán pa vsaj na pravi vir problema - pomanjkanje nabav in proizvodnje cepiv.

Tudi v tem pogledu je zato madžarski mentor in učitelj slovenskega predsednika vlade še vedno bolj jasen in bolj odkrit kot njegov politični vajenec v Sloveniji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek