REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Rusija vrača udarec: Cepivo »Sputnik V« bolj zanesljivo, ker temelji na 100.000 let starem človeškem adenovirusu

Rusija vrača udarec: Cepivo »Sputnik V« bolj zanesljivo, ker temelji na 100.000 let starem človeškem adenovirusuSputnik V in Vladimir Putin. Vir: Twitter

Za razliko od novih cepiv zahodnih podjetij je bila varnost uporabe človeškega adenovirusa v ruskem cepivu proti Covidu-19 dokazana v več desetletjih in preko 250 kliničnih študijah, trdijo ruski strokovnjaki.

Ustavitev tretje faze testiranja cepiva proti Covidu-19 podjetja AstraZeneca je medtem presenetilo mnoge, hkrati pa je pokazalo, da so bile nekatere ocene o cepivih proti korinavirusu morda – preuranjene.

Preizkuse so morali pri podjetju AstraZeneca namreč ustaviti zaradi »nepojasnjene bolezni« pri enem od pacientov.

Za razliko od novih cepiv zahodnih podjetij je bila varnost uporabe človeškega adenovirusa v ruskem cepivu proti Covidu-19 dokazana v več desetletjih in preko 250 kliničnih študijah.

Gre za redko nevrološko bolezen, ki pa lahko prizadene hrbtenjačo.

Ker se bo cepilo ogromno število ljudi, morajo biti cepiva popolnoma varna, saj bi že samo nekaj primerov stranskih posledic v primeru cepljenja nekaj tisoč ljudi lahko v primeru cepljenja milijard ljudi pomenilo na stotisoče ali celo milijone prizadetih.

Prav tako pa se je pokazalo, da so bile morda hitre diskvalifikacije prvega cepiva, ki je doživelo svetovne kritike – preuranjene.

To predvsem velja za rusko cepivo »Sputnik V.«

Cepivo Sputnik 5

Takoj ko so ga pričeli uporabljati, so se pojavile ocene, da so v Rusiji izpustili tretjo fazo cepljenja in da cepivo zato morda ni varno.

Ruski znanstveniki so sicer to ves čas zanikali.

Varnost človeških adenovirusnih vektorjev uporabljenih v Sputniku V je bila dokazana v več desetletjih in preko 250 kliničnih študijah, v katerih se je pokazal kot najboljše sredstvo za vnos cepiva in kot 'najbolj organsko za ljudi', saj človeški adenovirus spremlja človeške vrste že več kot 100.000 let.

Rusija ga je kljub temu registrirala že 11. avgusta.

Sedaj pa se po ocenah ruskih virov kaže še nekaj –, da so pri kritiki ruskega cepiva številni strokovnjaki pozabili povedati, na kako zelo varnih podlagah je to cepivo nastalo in zakaj so te podlage veliko varnejše od osnove, s katere gradijo številni drugi proizvajalci po svetu.

To so poudarili tudi v Ruskem fondu za neposredne investicije (RDIF), ki financira rusko cepivo.

RDIF je poudaril, da obstajajo velike razlike med cepivi, ki temeljijo na človeškem adenovirusu, ki je osnova ruskega »vektorskega« cepiva in drugimi cepivi v svetu, ki temeljijo na »nedokazanih tehnologijah, kot so na primer opičji adenovirusni vektorji ali mRNA.«

»Varnost človeških adenovirusnih vektorjev uporabljenih v Sputniku V je bila dokazana v več desetletjih in preko 250 kliničnih študijah, v katerih se je pokazal kot najboljše sredstvo za vnos cepiva in kot 'najbolj organsko za ljudi', saj človeški adenovirus spremlja človeške vrste že več kot 100.000 let,« so poudarili v RFID.

Sputnik cepivo

Medtem pa »platforme utemeljene na mRNA in opičjih adenovirusno-vektorskih platformah niso bile preučevane v daljšem časovnem obdobju,« so poudarili v RDIF.

Ob razpravah o »varnosti« cepiv, v katero so bili vključeni v upravah podjetij AstraZeneca, BioNTech, GlaxoSmithKline, Johnson & Johnson, Merck, Moderna, Novavax, Pfizer in Sanofi se je torej pokazalo, da so trditve o »varnosti« teh cepiv nezadostne, kajti te ocene lastnih cepiv niso vključile analize o »dolgotrajnih posledicah karcinogenih učinkov ali posledicah neplodnosti novih tehnologij cepiv.«

Zahodne kritike ruskega cepiva v primeru ocene lastnih cepiv niso vključile analize o 'dolgotrajnih posledicah karcinogenih učinkov ali posledicah neplodnosti novih tehnologij cepiv.'

»Glede na to, da so ta podjetja izpostavila 'varnost cepiv' bi želeli poudariti, da varnost javnega zdravja ne vključuje samo kratkoročnih dokazov o odsotnosti negativnih učinkov, pač pa tudi varnost in učinkovitost, ki jo dokazujejo dolgotrajne študije,« so poudarili v ruskem skladu.

Cepivo AstraZenece so sicer začeli preizkušati na 30.000 prostovoljcih v Veliki Britaniji, izdelali pa so ga skupaj s strokovnjaki Univerze Oxford.

Rusko cepivo »Sputnik V« so registrirali za uporabo 11. avgusta, razvil pa ga je Gamalejev nacionalni raziskovalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo.

Koronavirus - cepivo iz Oxforda

Rusija je doslej dobila naročila za milijardo odmerkov cepiva iz najmanj 20 držav.

Med njimi so tudi Združeni arabski emirati, Savdska Arabija, Indonezija, Filipini, Mehika, Brazilija in Indija izrazile interes za nabavo »Sputnika V.«

Za vsem tem se skriva tudi geopolitična in bitka za denar. Znano je, da so takoj po hitri napovedi registracije ruskega cepiva močno padle delnice ostalih, večinoma »zahodnih« farmacevtskih podjetij, ki izdelujejo cepivo proti koronavirusu.

Za vsem tem se skriva tudi geopolitična in bitka za denar.

Znano je, da so takoj po hitri napovedi registracije ruskega cepiva močno padle delnice ostalih, večinoma »zahodnih« farmacevtskih podjetij, ki izdelujejo cepivo proti koronavirusu.

Hitrost je tudi v tem primeru – ob varnosti - namreč zelo pomembna, kajti tisti, ki bodo razvili cepivo, za katerega ne bo povpraševanja bodo imeli le velike stroške in v posledici le-teh tudi velike izgube.

Kmalu zatem so sledile kritike ruskega cepiva, češ da je nevarno, ker so Rusi »preskočili« eno fazo v razvoju cepiva, toda primer ustavitve tretje faze preizkušanja cepiva AstraZenece kaže, da je zgodba o »varnosti« cepiva proti koronavirusu precej bolj zapletena.

In da so morda cepiva, ki bodo po pravilih šla skozi vse tri faze in bodo narejena z nekimi nepreizkušenimi tehnologijami morda bolj nevarna kot rusko cepivo, ki je morda res preskočilo eno od faz ter ubralo bližnjico – toda s platformo, ki je znana in dobro preizkušena v dolgih desetletjih.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke