REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Sproščanje ukrepov s kolosalno napako: Dokler ne bo cepiva in ne bomo testirani vsi, ne bo nobene vrnitve v »normalnost«

Sproščanje ukrepov s kolosalno napako: Dokler ne bo cepiva in ne bomo testirani vsi, ne bo nobene vrnitve v »normalnost«Testiranja na koronavirus bodo nujna
Respiratorjev že ni več dovolj.

Slovenija in mnoge druge države – Avstrija, Danska, Nemčija, celo Italija in Španija – so že začele s previdnim »sproščanjem« omejevalnih ukrepov, ki so bili uvedeni zaradi smrtonosnega koronavirusa.

Vendar tudi to s seboj prinaša nove nevarnosti.

Kakšne, kaže primer Japonske, države z zelo dobrim zdravstvenim sistemom, ki se je zadnje mesece lahko pohvalila z malo primeri okuženih.

Toda zaradi nekaterih zamud, nato pa prehitrega odpiranja šol se je sedaj njihov zdravstveni sistem znova znašel pred zlomom.

Respiratorjev že ni več dovolj.

Zaradi prehitrega odpiranja šol na Japonskem se je sedaj njihov zdravstveni sistem znova znašel pred zlomom.

Podobno je bilo v Singapurju. Še pred mesecem dni je Singapur veljal za primer celemu svetu, z zgolj 266 okuženimi.

Potem pa se je nenadoma število dvignilo na preko 6000. Kaj se je zgodilo?

Zdravniki ugotavljajo, da niso bili dovolj pozorni na »spalna naselja«, v katerih so živeli predvsem tuji delavci.

Ti so spali v spalnicah s po 12-timi posteljami in se vozili naokoli v tovornjaki brez sedežev.  

Istočasno so v Singapurju »podcenili hitrost, s katero se bolezen širi brez ukrepov karantene.«

Dokler so imeli meje zaprte in so hitro odkrivali vse okužene so pandemijo lahko zadrževali.

Merjenje temperature pred vstopom v letalo

Ko jim je to ušlo izpod nadzora, pa so se morali vrniti na metodo karantene in omejevanja gibanja. Danes so njihovi rezultati slabši od tistih na Kitajskem in v Hongkongu.

To terja previdnost tudi v Evropi, kjer morajo učenci, na primer, prav tako sedem ali še več ur sedeti drug ob drugem v prostorih, kjer je skupaj okoli 30 oseb ali celo več.

To pomeni, da ni mogoče vedeti, kdo okoli vas je okužen. To pa zapleta odločitve o vrnitvi na delo, v šolo in normalno življenje.

Poročilo tiskovne agencije AP opozarja, da je težava tudi v tem, ker pravzaprav sploh ne vemo, kdo je in kdo ni okužen.

»Poplava novih raziskav kaže, da ima veliko več ljudi koronavirus brez kakršnihkoli simptomov, kar vzbuja upanje, da je bolezen veliko manj smrtonosna, kot smo se bali v začetku.

Čeprav so to zagotovo dobre novice, to tudi pomeni, da ni mogoče vedeti, kdo okoli vas je okužen. To pa zapleta odločitve o vrnitvi na delo, v šolo in normalno življenje …

Vodja ameriških centrov za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni ocenjuje, da 25 odstotkov ljudi nima simptomov. Namestnik načelnika generalštaba, general John Hyten pa meni, da bi ta številka lahko bila med vojaškim osebjem celo 60 ali 70 odstotkov,« poudarja AP.

Slovenska vlada se hvali, vendar je v boju proti koronavirusu najslabša v regiji, s katero se rada primerja
Slovenija se hvali z majhnim številom okuženih, toda na to številko lahko vpliva tudi zdravstven sistem z usmerjenim in nereprezentativnim testiranjem. Težko pa se skrijejo smrti, kjer je Slovenija rekorderka v JV Evropi. Ti podatki kažejo precej slabšo sliko, na primer, da je Slovenija očitno trikrat bolj okužena od sosednje Hrvaške.

Toda problem je sedaj v tem, da vsem tem številkam ni mogoče zaupati zaradi pomanjkljivega testiranja, opozarja dr. Michael Mina s harvardske šole javnega zdravja.

V svetu naj bi bilo sicer že preko 2,3 milijona okuženih, 160.000 ljudi pa je umrlo zaradi koronavirusa, ki je vsemu svetovnemu gospodarstvu povzročil tudi ogromno ekonomsko škodo.

Na Islandiji so testirali 6 odstotkov prebivalstva in ugotovili, da je bilo med njimi 0,7 odstotka pozitivnih. V skupini tistih, ki so potovali iz države ali pa bili v stikih z obolelimi, pa je bilo takšnih 13 odstotkov.

Na križarki Diamond Princess so pri polovici testiranih ugotovili, da nimajo simptomov in le 18 odstotkov jih simptome ni dobilo niti pozneje.

Skoraj polovica brezdomcev v Bostonu, ki so se imeli za povsem zdrave je bila - pozitivna na koronavirus.

Na krovu letalonosilke USS Theodore Roosevelt jih je imelo simptome okoli 40 odstotkov okuženih, okoli 60 odstotkov pa ne.

V New Yorku so dva tedna testirali vse nosečnice. Ugotovili so, da jih je 14 odstotkov tistih, ki niso imele nobenih simptomov koronavirusa, toda nato se je izkazalo, da so bile pozitivne.

Na križarki Diamond Princess so pri polovici testiranih ugotovili, da nimajo simptomov in le 18 odstotkov jih simptome ni dobilo niti pozneje.

V petek so znanstveniki potrdili nove številke iz mesteca Santa Barbara iz Kalifornije.

Okuženih naj bi bilo med 1,5 - 2,8 odstotka prebivalstva, kar pomeni, da imajo v okrožju dejansko med 48.000 in 81.000 pozitivnih na koronavirus, kar je od 50 do 85-krat več, kot so doslej zaznavali opravljeni testi.

Vse to zahteva popolnoma drugačen pristop.

Država koronavirus nadzora
Pred sproščanjem zaščitnih ukrepov potrebujemo aplikacije za mobilne telefone z varstvom osebnih podatkov, mobilne skenerje pljuč, množične ter hitre teste in posebne covid-bolnišnice.

Nekateri matematiki predlagajo razdelitev držav v zelene (varne) in rdeče (okužene) cone, ter bistveno povečanje testiranja, da bi tako lahko razširili zelene cone na račun rdečih.

Če bi to uporabili v primeru Slovenije bi bilo potrebno preiti na bistveno drugačen pristop in nekatere občine ali celo dele občin označiti za »zelene«, torej varne in »neokužene«, druge pa za »rdeče«, kjer bi veljala karantena. Še prej pa bi bilo seveda potrebno ugotoviti (s testi), kje so problematični deli ozemlja in kje ne.

Hitro testiranje so sicer mnoge države obljubljale, zahtevala jih je tudi WHO, toda številne države so nato preprosto obupale in zaradi tehnične nepripravljenosti niso uspele izvesti množičnih testiranj. Sedaj pa kar brez testiranj sproščajo ukrepe.

Kot opozarjajo v Inverse, je edina stvar, ki bo res ustavila koronavirus cepivo.

Med tem časom pa bi »vedenje, kdo je bil izpostavljen virusu najboljša pot, da se znova vrnemo v neke vrste normalnost.«

Če bi vedeli, kdo vse je okužen, bi namreč le-te lahko takoj dali v karanteno, tako da ne bi mogli več morda tudi neopazno - razširjati virus.

Ostali bi doma, enako kot ljudje s simptomi.

Nato bi lahko družba pričela z delom, gospodarstvo pa bi se ponovno zagnalo.

»Več kot znanstveniki izvedo o spremljanju bolezni, bližje smo tej potencialni prihodnosti. Toda prav tako moramo povečati število testiranj. Da bi se življenje vrnilo v normalnost, bo potrebno testirati vsakogar – celo ljudi, ki se ne počutijo bolne,« opozarja Inverse.

Ucenci
Nevarnost: Prehitro sproščanje zaščitnih ukrepov, zlasti, kar zadeva pouk v šolah, bi lahko hitro vodilo v španski in italijanski scenarij.

Ko bomo prišli iz te karantene in bomo vsi ločeni, bomo imeli še eno možnost, da naredimo to, kar bi morali narediti že ob začetku pandemje, poudarja Warner Greene, imunolog in mikrobiolog na Univerzi Kalifornija v San Franciscu.

Ponoven zagon in sproščanje gospodarstva brez množičnega testiranja, torej korak v smer, v katero pravkar odhajajo mnoge evropske države in tudi Slovenija – bi lahko vodilo v ponavljanje vaje in ponavljanje stare napake.

Toda verjetno bodo pretekli še meseci, predno bomo imeli na voljo dovolj zanesljivih in hitrih testov.

Hitro testiranje so sicer mnoge države obljubljale, zahtevala jih je tudi WHO, toda številne države so nato preprosto obupale in zaradi tehnične nepripravljenosti niso uspele izvesti množičnih testiranj.

Sedaj pa kar brez testiranj sproščajo ukrepe.

Slovenija jih izvaja že precej več kot na začetku krize, toda to še zmeraj niso »množična« testiranja, kaj šele, da bi iskali pozitivne na koronavirus med na prvi pogled »zdravimi.«

Ne glede na to pa je to edina smer iz pandemije.

Ponoven zagon in sproščanje gospodarstva brez množičnega testiranja, torej korak v smer, v katero pravkar odhajajo mnoge evropske države in tudi Slovenija – bi lahko vodilo v ponavljanje vaje in ponavljanje stare, kolosalne napake.

Ceno za takšne poteze bomo plačali v - življenjih.

In, da ne bo pomote - raziskava o razširjenosti koronavirusa, ki jo na reprezenttivnem vzorcu 3000 oseb je sicer hvalevredna, vendar ni in ne more biti nadomestek za množično testiranje.

Raziskava bo dala podatke o povprečni okuženosti v Sloveniji - ne pa tudi o tem, ali se lahko bolezni nalezete od nekoga, ki je morda pravkar v vaši bližini. 

Delite članek