Matura naj se prilagodi razmeram ali popolnoma odpove, poziva ministrico odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle

V Sloveniji bodo letos zaradi pandemije po 20 letih prvič odpovedali nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za 6. in 9. razrede osnovne šole, istočasno pa šolsko ministrstvo načrtuje, da bi se lahko dijaki 4. letnikov z namenom dobre priprave na maturo pod strogimi pogoji predčasno vrnili v šole, kot je napovedala šolska ministrica Simona Kustec.

Toda to bi lahko številne dijake postavilo v diskriminatoren, slabši položaj v primerjavi s prejšnjimi in naslednjimi generacijami, predvsem pa bi jim lahko bistveno otežilo priprave na maturo in doseganje rezultatov, istočasno pa bi lahko hudo ogrozilo njihovo zdravje in zdravje njihovih staršev in sorodnikov.

Smrtonosni virus je namreč očitno zelo razširjen med populacijo po vsem svetu in tudi v Sloveniji, o čemer imamo samo nezanesljive ocene, zelo veliko je tudi atipičnih prenašalcev, zaščitnih sredstev v državi še zmeraj ni dovolj, predvsem pa vsi epidemiologi širjenje virusa v šolah ob njihovem ponovnem zagonu celo napovedujejo in pričakujejo.

Tudi v primeru, če bi večina dijakov takšno 'prekuževanje populacije' (resnici na ljubo bi pri takšni izvedbi mature, kot si jo je letos omislila ministrica Simona Kustec šlo za prav takšen eksperiment) dobro prenesla, kar ni povsem gotovo, ker so s Covidom-19 prizadeti seveda tudi mladi - bi prenos bolezni na starejše lahko izzval nov val okužbe in terjal še več žrtev.

Pri tem je prav tako jasno, da cepiva za to bolezen še ni, o Covidu-19 pa se iz dneva v dan neprestano izve kaj novega: na primer, da je atipičnih prenašalcev brez bolezenskih znakov bistveno več, da je veliko tudi nepreštetih žrtev te bolezni, da virus poleg pljuč lahko prizadene tudi ledvice, črevesje in celo možgane, in tako naprej ...

Zato se zastavlja resno vprašanje - ali lahko šolske oblasti v takšnih pogojih res zagotovijo enakopravno (tudi v primerjavi z drugimi generacijami) in za dijake predvsem zdravo izavajanje mature? 

Opazno je tudi, da ministrica Kustec ob vsem tem sploh ni obrazložila, zakaj stroka »meni, da se NPZ letos lahko izpusti,« toda hkrati nima enake vatle za generacijo letošnjih maturantov?

Nacionalno preverjanje znanja letos odpade.
Odločitev je bila sprejeta po enotni oceni stroke, ki meni, da NPZ letos lahko izpustimo.
Vse izpitne pole, ki so že pripravljene, bodo na Državnem izpitnem centru vseeno dostopne v elektronski obliki. pic.twitter.com/j5E6zVfOKF

— dr. Simona Kustec (@DrKustec) April 17, 2020

Prav zato so se v odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle na pobudo več dijakov odločili, da na ministrico Simono Kustec ter na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovijo poseben poziv.

Z dovoljenjem odvetniške družbe ga v nadaljevanju objavljamo v celoti:

»Spoštovana ga. Kustec, spoštovana ministrica.

Na vas se obračamo na zaprosilo več dijakov, ki ji letos čaka matura.

Predsvem jih zanima izvedba mature, ki bo po zadnjih informacijah potekala v enakem obsegu in na enak način kot prejšnja leta, čeprav so letos šole zaradi pandemije nalezljive bolezni COVID-19 zaprte že od 16. 3. 2020, skladno s Sklepom Vlade RS o začasnem zaprtju vrtcev in šol.

Vaše ministrstvo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, se je dne 7. 4. 2020 po posvetovanju s predstavniki stroke in ravnateljev, državne maturitetne komisije, centra za poklicno izobraževanje (CPI), državnega izpitnega centra (RIC) in predstavniki dijaške organizacije odločilo, da bo matura potekala v enakem obsegu kot vsa leta, le začetek mature bo prestavljen na 30. 5. oz. najkasneje 15. 6. 2020. Odpovedali bi jo le v primeru, če bi tako presodila zdravstvena stroka.

Ministrstvo je namreč prepričano, da bi bil zaključek srednješolskega izobraževanja in prehod srednješolcev v terciarno izobraževanje brez mature mnogo slabša rešitev. Pisanje mature z začetkom junija bo tako zaključeno praktično v predvidenih rokih, morda le z nekaj zamika pri razglasitvi rezultatov. Ob tem ste na Ministrstvu še ocenili, da četudi so se razlike pri izvajanju pouka na daljavo pojavile, se bodo te odrazile zgolj pri ocenjevanju zadnje konference v tem šolskem letu, kjer se bo preverjalo samo znanje zadnje konference, ne pa pri rezultatih, doseženih na maturi. Poudarili ste še, da je pravičneje, da dijaki zaključnih letnikov dobijo tudi maturitetne ocene, kjer se preverja znanja vseh štirih let srednješolskega izobraževanja, ki se je v okoli 95 % normalno izvedlo brez vpliva epidemije koronavirusa.

Dne 30. 3. 2020 je tudi direktor RIC sporočil^[1], da je najbolj smiselno, da se matura izvede kot doslej.

Zapisal je, da so v ta namen šole in učitelji izbirnih maturitetnih predmetov dobili tudi specifična navodila, kako naj se zaključujejo obveznosti s seminarskimi nalogami, laboratorijskimi vajami, predstavitvami, ustvarjalnimi vajami ipd. v času, ko pouka v šolah ni ter da je RIC za čim boljše priprave v teh razmerah za esej iz slovenščine učiteljem in dijakom letos ponudil posnetek predavanja, ki so ga pripravili za usposabljanje ocenjevalcev esejev.

Direktor RIC je dodal, da rešitve za kandidate poklicne mature za aktivnosti, ki bi morale potekati v času, ko v šolah ni pouka, preučujejo na Centru za poklicno izobraževanje (CPI) ter da bodo te enake ali zelo podobne rešitvam pri splošni maturi. Mednarodna matura pa je zaradi pandemije COVID-19 odpovedana, saj maturanti ne bi imeli zagotovljenih enakih pogojev za uspeh glede na nedvomno različne situacije v državah v aprilu in začetku maja, ko poteka mednarodna matura.

Maturo sicer ureja Zakon o maturi, ki določa vsebino splošne mature in poklicne mature (v nadaljnjem besedilu: matura), pravice in obveznosti dijakov ter drugih kandidatov za opravljanje mature oziroma maturitetnih izpitov, sestavo in pristojnosti maturitetnih organov ter postopek in način opravljanja mature.

Vendar ta zakon ne določa, na kakšen način naj se izvede matura v primeru pandemije nalezljive bolezni ali drugih izjemnih razmer.

Glede na to, da se s takšno ali podobno situacijo v zadnjih desetletjih (na srečo) nismo srečali, tudi sodna praksa na to tematiko ni izoblikovana. V Sloveniji le Zakon o nalezljivih boleznih na splošno ureja ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije, vendar pa ne posega na področje izobraževanja in prilagojenega načina ocenjevanja.

Iz 42. člena Pravilnika o splošni maturi pa izhaja, da mora imeti vsak kandidat na maturi svojo mizo ter da je med središči stolov najmanj 1,5 m razdalje. V izpitnem prostoru je praviloma lahko le do 30 kandidatov. Lahko bi torej razlogovali, da so že po sedanjem Pravilniku nekateri ukrepi za preprečitev oz. zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 v določeni meri spoštovani, saj je upoštevana varna razdalja med posamezniki. Med pisnim delom izpita namreč kandidati, nadzorni učitelj ter strokovna delavca v vsakem primeru ne smejo interagirati oz. se približevati. Načeloma je varna razdalja upoštevana tudi med ustnim izpitom, kjer je v učilnici prisotnih še manj ljudi kot na pisnem delu, in sicer le dva kandidata in izpitna komisija. Vendar drugi preventivni ukrepi v Pravilniku niso predvideni.

Posledično smo preučili tudi odzive in rešitve drugih držav glede izvedbe maturitetnih izpitov. Ugotovili smo, da večina evropskih držav letošnje mature ni odpovedala, so jo pa nekatere države nekoliko spremenile.

Letošnja matura lahko mirno odpade. Kjer je več vpisanih, kot je prostih mest, naredijo selekcijo fakultete, kvalifikacijsko funkcijo mature pa izrazijo ocene 4. letnika, ki je itak sinteza znanja dijaka 4 let. NPZ pa niso selekcija za srednjo šolo, zato ne morejo biti problem.

— Janez Mežan (@Janez_Mezan) April 6, 2020

V Franciji bo tako na primer matura izvedena, vendar v drugačnem obsegu. Francosko ministrstvo za izobraževanje^[2] se je odločilo, da pisnih izpitov ne bo, potekal bo le ustni izpit iz francoščine konec junija ali začetek julija, ostale ocene iz drugih predmetov pa se bo izračunalo na podlagi povprečja ocen pri predmetu v letošnjem letu, brez da bi se upoštevale ocene pridobljene v času zaprtja šol.

V sosednji Italiji^[3] so pripravili dva scenarija, in sicer če se bodo dijaki lahko vrnili v šole do 18. 5. 2020, bo ministrstvo pripravilo prvi izpit iz italijanščine, drugi vseobsežni izpit pa bodo pripravile šolske komisije, nato bo potekal še ustni izpit. Dijake bodo ocenjevali njihovi učitelji, ne pa profesorji drugih šol, kot je bilo to v navadi. Če se dijaki ne bodo mogli vrniti v šole do 18. 5., se bo izvedel samo ustni maturitetni izpit pred interno komisijo, sestavljeno iz profesorjev šole, kjer poteka izpit, predsednik komisije pa bo njen edini zunanji član.

V Avstriji se bo po nam dostopnih informacijah matura izvedla, vendar bo število dijakov v posamezni učilnici omejeno na le 15 kandidatov.

V Nemčiji bodo vse zvezne dežele maturo poskušale izpeljati po načrtih, v Španiji jo napovedujejo konec junija in prve dni julija, na Portugalskem bodo maturitetni izpiti potekali prek spleta.

Češka, Danska in Malta so se odločile, da bodo ocenjevale povsem drugače kot v prejšnjih letih in ne bodo organizirale klasičnih zaključnih izpitov ali mature.

V Luksemburgu bodo maturo sicer izpeljali v predvidenih rokih, vendar pa bo državna izpitna komisija upoštevala, da snov ni bila v celoti predelena in bo vprašanja temu primerno prilagodila. V Veliki Britaniji^[4] pa so maturo povsem odpovedali, uspeh dijakov na končnem izpitu bo tako temeljil na povprečju ocen v tem šolskem letu in drugih dejavnikih, ki jih morajo profesorji upoštevati, kot na primer ocene na poskusni maturi.

Podobno se je odločila Nizozemska, in sicer je odpovedala vse državne izpite, potrdila o zaključku šolanja pa bo nadomestila z rezultati, pridobljenimi na šolskih testih. Med evropskimi državami so zaključne izpite v celoti odpovedale tudi Irska, Slovaška, Norveška in Švedska.^[5]

Tudi v ZDA so odpovedali izpite za fakultete, ki so bili predvideni za začetek maja, kasnejši bodo potekali prek spleta. Ne nazadnje pa so v Aziji in Afriki države, kot so na primer Japonska, Indonezija, Hongkong, Uganda, Indija, Pakistan in Malezija, prestavile ali odpovedale maturitetne izpite.^[6]

Kot že pojasnjeno obstoječa nacionalna zakonodaja vprašanja izvedbe mature oz. njene prilagoditve v takšnih ali podobnih razmerah ne ureja.

S situacijo, ko približno 15.000 dijakov zaradi epidemije ne obiskuje več pouka od marca dalje ter pouk in priprave na maturo potekajo na daljavo, kar je odvisno tudi od spretnosti in znanja uporabe telekomunikacijskih sredstev posameznega profesorja, se namreč še nismo srečali. Iz zgoraj povzetih ukrepov drugih držav pa je razvidno, da je maturo povsem mogoče izpeljati tudi na netradicionalen način.

S posledicami pandemije COVID-19 se lahko spopademo tudi na ravni izobraževanja na drugačne načine, kot smo se jih posluževali do sedaj.

Ob tem ne smemo pozabiti na ustrezne ukrepe (npr. maske, rokavice, razkuževanje prostorov, primerna razdalja) v skladu z navodili zdravstvene stroke, če se bo matura izvedla interaktivno.

Jasno je, da morajo dijaki prejeti zaključne ocene, ki bodo predstavljale tudi podlago za njihov vpis na fakultete, vendar pa to ne pomeni, da se morajo te zaključne ocene pridobiti zgolj na podlagi uspeha na pisnih in ustnih maturitetnih izpitih v doslej znanem obsegu. Menimo, da bi bilo za zdravje učencev in učiteljev ter drugih sodelavcev vsekakor varneje, da bi se sprejele prilagoditve mature.

Prav tako bi bilo to tudi pravično, saj letošnji dijaki 4. letnikov zaradi zaprtja šol, izostanka pouka in priprav na daljavo nedvomno niso v enaki situaciji, kot so bili njihovi predhodniki. Pri tem bi morali med drugim tudi ustrezno upoštevati neenakosti dijakov pri dostopu do učnih pripomočkov na daljavo, ki se v normalnem teku pouka ne kažejo.

Razlogi za odpoved oz. prilagoditev mature v drugih državah temeljijo predvsem na varnosti, zdravju ter blaginji kandidatov in izobraževalnega osebja. Tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bi lahko odločilo, kot so se že ministrstva drugih evropskih držav, da bo matura izvedena v manjšem obsegu, prek spleta ali pa bi se ocene pridobile na podlagi povprečja ocen v letošnjem letu. Za to namreč ne vidimo nobenih preprek.

V imenu dijakov vas zato pozivamo, da upoštevate izjemne razmere, v katerih smo se znašli vsi in ki nedvomno vplivajo tudi na dijake, ki zaključujejo svoje srednješolsko izobraževanje.

Kandidati na maturi bi morali imeti enake možnosti in pogoje za uspeh kot njihovi predhodniki, česar pa ni mogoče zagotoviti z izvedbo mature v enakem obsegu kot do sedaj.

Prilagoditve so zagotovo potrebne, bodisi v smeri zmanjšanja števila predmetov (samo trije osnovni predmeti oz. skupni del mature) bodisi v zgolj ustno ali zgolj pisno preverjanje.

Nedvomno bi bilo torej pošteno, da se matura ne le prestavi na kasnejši datum, temveč da se njen obseg prilagodi trenutni situaciji in se posledično izvede le ustne izpite skupnega dela mature (trije osnovni predmeti) oz. pisne izpite prek spleta ali pa se maturo v celoti odpove in se izračuna ocene kandidatov glede na doseženo povprečje ocen v letošnjem šolskem letu.

Odločitev Ministrstva pa mora temeljiti na skrbi za zdravje, poštenost, pravičnost in vključenost vseh kandidatov.

V upanju, da boste sprejeli razumno odločitev ali pa nam vsaj odgovorili na ta poziv, vas lepo pozdravljamo«,

Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle, o.p., d.o.o.